Smešno, kako se zgodovina ponavlja, sploh če si človek vzame čas, da jo pozorneje spremlja. Morda so drugi igralci, druge kulise, le dogodki, esenca njih?, so zmeraj isti.
Še bolj smešno je, ko se zaveš, da si sam svoj največji sovražnik, najspretnejši saboter v zgodovini saboterskih prvenstev. Seveda to opaziš, ko je prepozno, o-ho-ho prepozno. Le črtico narediš k ostalim črticam na steno.
Človek je smešna zverinica, zelo smešna. Ha ha.
So true… :S
O, (še ena) zverinica iz Rezije 😀
Veš kaj me tolaži? Če je to začetek konca, mora nekje obstajati tudi začetek začetka. Samo pravi monokel je treba natakniti, če so že vsa rožnata očala pokvarjena 😉