Pri sto prašičkih sem našla krasno pesmico Cimet in med. Ni to, kar običajno poslušam, ko sem “in the mood”, vendar deluje… In zdaj sedimo tukaj, trije prašički (prenosnik, tipkovnica in miš) in jaz. Čakamo, da nas kdo posuje s cimetom in zasuje s poljubi.
Kaj je to? Rdeče je, z rjavimi pikicami in sije?
Sparkica v rdečem (ljubim rdeče, ker je tako žareče in tako pogumno hkrati), posuta s cimetom (oh kako paše v jabolčni štrudl in na kapučin in joj kako sem jaz nerodna s cimetom), ko si sveti v temi (sama sebe spravljam out of the mood)…
Tako je in nič drugače.
P.S.: Poljubčke sem pokasirala 