Ko sem dobre volje in do ušes nafilana s pozitivno energijo (malo pred hiperaktivno fazo), ponavadi hodim naokrog z visoko dvignjeno glavo, z nasmeškom na ustih in z glavo v oblakih, ker tuhtam, kaj vse bi/bom ušpičila. Zgodi se tudi, da koga na ulici enostavno spregledam, ker sem prezaposlena v oljenju možganostroja. Marsikdo (spregledani) pomisli, da se visoko nosim ali da sem naduta. Če bi me spregledani poklicali ali pocukali za ovratnik (v primeru, da nosim kratke rokave), bi videli, da je dejanska situacija popolnoma drugačna 😆
Med puranjim paradiranjem se mi je že dvakrat zgodilo, da sem stopila na frdamano žvako. Ne, ni me čakala v zasedi, obakrat je bila na sredi ceste 😆 In obakrat sem se spomnila na spodnji Magnificov hit “Gospod, težko sem ponižen, ko vse mi gre dobro od rok…” 😛
Vidim, da bom morala biti bolj previdna (ponižna?), sicer bom naslednjič stopila v pasji kakec 😆