Ne se sekirat, ne bo moralnih naukov, tudi ne pretiranega bentenja. Saj je ja petek! Gremo k bistvu! 😀
Moraliziram, ko delam tisto, kar moram, ko bi raje želirala — delala tisto, kar želim. Med moralizacijo se običajno sprašujem, kaj mi je bilo tega treba, za koga se mečem na zobe, komu na čast!?
Ajd, moram jest, moram dihat in moram (za silo) funkcionirat v družbi, da ne bom končala kot outsider med severnimi medvedi. Vendar … A se moram prilagodit v vsakem trenutku in vsakemu bučmanu, ki ima pet minut preveč prostega časa, da me zajebava? A se moram prilagodit bedastočam, ker se je tako pač delalo že x-generacij nazaj in ker se za mojo starost to spodobi? A se moram žrtvovat samo zato, da bo nekdo drug srečen, jaz pa spomenik mizernosti? Ha? 😀 Po moje tudi. 👿
Klemen pravi, da je lubezen u ns in treba je met sam sebe rat 😀 Poslušajte ga, tud če dobite ob rapu trebušne krče in vrtoglavico! 
Klemnova therapya zame in za vas:
Priznam, zgornji uvod z moraliziranjem je bolj ali manj zato, ker mi je Klemnov glas hudo rajcig
Napotek za prihodnost: želirajte in čim manj moralizirajte! 😉 Delite svojo energijo, pozitivno seveda. Morda vas celo najamejo za distribucijo električne energije.
P.S.: Današnji petek je zgleda dan za rap 😀