Možakar. Ključavnica. Drama.

Bil je možakar. In bila je micena prazna parcela.
(Dejansko še kar obstajata.)

Potem je bila ključavnica. Na parceli. Okoli nje nič. Možakar je moral nekaj zakleniti in je zaklenil nič. Ko je zaklenil nič, je ugotovil, da bi h ključavnici pristajala lesena uta.

Naredil je leseno uto. Hudimana, zdaj je bilo treba zakleniti uto. Šel je po novo ključavnico. Zaklenil je nič okoli ute. Skoraj bi že bil zadovoljen, ko je ugotovil, da bi tudi novi ključavnici pristajala lesena uta. In je naredil novo leseno uto. Aaaarrgggh, ni zaklenjena! Šel je po novo ključavnico in zaklenil nič okoli nove ute. Presneto, spet paše lesena uta zraven …

Možakar ima trenutno pet lesenih ut eno v drugi. Spet mu manjka ključavnica za nič okoli zadnje ute. Včeraj sem ga videla, kako je živčno stopicljal okoli ute in gledal, kam na nič okoli nje bi namestil novo ključavnico.

V bistvu se mi smili. Mislim, da mu bom podarila ključavnico.

Minus deset in paradižnikova juha

Čuda stvari se dogajajo te dni. V sredo sem bila pri frizerju. Zakaj blebetam o tem? Ker je ključnega pomena za objavo, valda. Dala sem si o(d)striči 10 cm las. Ljubitelji in zagovorniki dolgih las – ni panike, robe je še vedno za v čop. :angel:
Kaj ima minus deset s paradižnikovo juho? Med čakanjem, da me frizerka postreže s kavo (ja, zelo so prijazni v tem salonu 😉 ), sem zagledala reklamni plakat za … kremne juhe. Juhe. Pri frizerju.

Pomislila sem: “Ne me hecat!”

Ker sem bolj radovedne sorte, sem frizerko seveda vprašala, v čem je štos kremnih župic. Razložila mi je, da izvajajo reklamno akcijo za proizvajalca teh župic in strankam v salonu ponudijo pakelc kremne juhe v zameno za izpolnjen nagradni kuponček. “Bi vi tudi?” me je seveda vljudno vprašala. Prijazno sem odklonila, ker se mi je misel, da bi od frizerja prinesla kremno juho, zdela rahlo absurdna. 😆

Frizerka pa se ni vdala. Med česanjem in fenanjem je česnala o kremnih juhah, kremne juhe gor, kremne juhe dol, brokoli levo, šparlji desno … vse dokler ji nisem povedala, da so meni všeč paradižnikove.

V trenutku je poskočila od veselja in mi zaupno povedala, da ima veliko paradižnikovih župic, ker stranke teh nimajo preveč rade. Nisem je mogla ustaviti. V sekundi dvajset, no dobro, v sekundi petdeset mi je prinesla tri (3) paklce paradižnikove juhe. Nisem imela srca, da bi jo razočarala. Pridno sem izpolnila kupončke, pri tem pa skrbno pazila, da nisem pustila kak podatek preveč. Ob telemarketinških poskusih dobim ošpice, rdečke in telefonske koze, zato seveda moje telefonske številke niso dobili. 😉 Spam filter za navadno pošto pa še deluje dovolj dobro. 😛

“Svašta,” bi rekla črtasta krava pikčasti zebri. 😆

Slovarček:

  • štos – poanta, višji smisel, npr. v čem je štos tega življenja?
  • župica – juha, ki je na shujševalni in se dela bolj fino, kot je v resnici
  • pakelc – vrečka ali vrečkica, ne plastična in ne čisto papirnata, prevčena z neko alu-zadevščino, v kateri so običajno instant zadeve (in kondomi za slone) 😈
  • česnati – govoriti v prazno, nekaj nakladati; običajno se pojavi hkrati ali namesto mlatenja prazne slame; žal s česnanjem ni mogoče začiniti jedi, razen mogoče jezikove župice
  • jezikova župica – prav posebna juha, ki nam jo servirajo vročo, zabeljeno z “razočaral/-a si me, kako si lahko” in zgoščena z bentenjem, sikanjem, vreščanjem ipd.