Zanimivo koliko časa se najde, medtem ko moj Hrčon melje podatke … Med čakanjem na rezultate prebiram bukvo, ki se je verjetno ne bi nikoli dotaknila, če ne bi bilo skrivnostnega spleta okoliščin. Lažem. Našla sem jo na polici v knjižnici, nobene skrivnostnosti. Knjiga dolgovezi o semantiki naravnega jezika. Zeh.
Odprla sem jo in prebrala čudno stvar. Vsi, ki razumete vsaj troho trohe angleščine, veste kaj pomeni nice. Prijetno, očarljivo, krasno, zabavno… a ste vedeli, da je včasih pomenilo tudi natančno, točno, delikatno fino?
Zaradi tega ne bi zganjala takšne galame, to vam je verjetno že zdavnaj jasno. Gremo naprej.
Najbolj zabavno je bilo prebrati, da nice izhaja iz latinske besede nescius, kar pomeni … fanfare, ognjemet in začuden oooo-ooooh prosim! … ignorantski. Da bo vse skupaj bolj pristno in zabavno, bom navedla obdobja in ustrezne angleške pomene te besede. Tri, tri in pol, zdaj!
14. – 16. stoletje: ignorant, stupid, foolish, foppish
16. – 18. stoletje: foppish, fastidious, precise
18. -19. stoletje: precise, balanced, agreeable
20. stoletje: agreeable, pleasant, pleasing
Naj se za trenutek ponorčujem, hehe, prav paše včasih…
Če bi Romeo v pogovoru z Julio uporabil besedo nice, bi bila njuna tragična ljubezenska zgodba precej krajša, ničkaj tragična in oba junaka bi bila verjetno še vedno živa .
Romeo: Julija, ti si tako najs.
Julija: Kaj? Praviš da sem picajzlasta in da me je težko zadovoljiti!?
Romeo: No …
Julija: Poberi se, nesramnež! Ti bom že dala “najs”!
