Ne, ne bi rada bila avtomehanik ali šivilja, niti ne pastirica severnih medvedov. Želim si, da bi lahko bila poklicna sanjalka. Sanjala bi in si domišljala stvari, ki jih realnost ne more ne dojeti, ne zaobjeti, kaj šele imeti. Zase in za druge – za tiste, ki nočejo ali ne morejo sanjati in si domišljati stvari izven vseh meja.
Domišljija, sploh tista divja, neukročena, živa in pisana, v barvah in zvokih, je dar. In je prekletstvo. Odvisno od trenutne perspektive in posledic, ki jih prinese domišljanje fantazijskih stvari, ljudi, dogodkov in že skoraj domišljavih občutij v trdi, realni, strogi svet pravil, meril, ocenjevanj, lestvic, primerjanj, zavračanj, odmikanj, molka, odtujenosti… Domišljija poskrbi, da se konec sveta zdi križišče tisočerih možnosti in da se sončen dan spremeni v samo središče peklenske blaznice, polno agonij in poželenja. Dar in prekletstvo.
Lahko me najamete, z veseljem in užitkom bom sanjala še za vas. Plačilo? Ga ni.
Za vas odsanjam karkoli, tudi nočne more. Domišljam si lahko karkoli, ni omejitev. Lahko letim, lahko lebdim, lahko se nesmrtno zaljubim in trikrat vstanem od mrtvih, lahko streljam, lahko bežim pred morilskimi roboti, lahko sem ljubljena, lahko sem zavržena, lahko sem plesalka in lahko sem oder. Lahko mi zamenjajo ledvico, ali rešim otroka, lahko me presenečeno objemajo in poljubljajo na stopnišču, lahko rešim svet pogube, lahko sem ptič in lahko sem miš, lahko me pogrizejo vampirji, lahko sem volkodlak…
Spisek želja pustite v komentarjih… če želite 😉
Zdaj grem spat. Vaja dela mojstra…
