Kako bi najboljše označila današnji dan? Murphy-less 🙂 Razen začetne zamude letala je šlo vse po planu (kontrola, bus, hotel). Ne morem verjeti. No, lahko verjamem, samo “ne morem verjeti” se sliši veliko bolj dramatično.
Kdor je že bil v Angliji ali na Irskem v katerem od Bed&Breakfast hotelčkov, ki to (v konvencionalnem pomenu besede hotel) niso, si bo verjetno lažje predstavljal nenavadno razkošje sobe, v kateri se nahajam. Za slovenska merila je sicer majhna, a je za angleška dokaj velika in predvsem normalnih dimenzij. In ne samo to… presenečenje: v kopalnici ni potrebno z eno nogo stati v banji, da lahko greš normalno na WC. Običajno so tako utesnjene, da človeka prime, da bi svoje opravljal kar na ulici. Aja, glavna stvar je ta, da imajo internet in to zastonj 🙂 Drugače ne bi kolovratila po blogu/blogih.
V centru Cambridge-a sem opazila nekaj mladenk v kratkih hlačah in majicah, ki so zvečer tekale naokoli. “U, super,” sem si mislila na dobro ogrevanem busu, “potem pa ni tako mrzlo zunaj.” Po moje tudi. Ko sem stopila z busa, me je presenetila poledica na pločnikih in morala sem izvleči rokavice iz nahrbtnika (bravo punca da si jih spakirala) . Halo?! Pozabile so pogledati na termometer 🙂 Na stara leta pa v jok in na drevo, ker jih bodo mučili jajčniki in to in ono 🙂
Prvi vtisi so več kot zadovoljivi (če odštejem tiste napol nagice v mrazu). Bom videla, kaj bo jutri prinesel dan.
Sesuta sem. Sledi spanje.
Murphy – ostani tam, kjerkoli že si. Tukaj je krasno brez tebe.