Kalimera ludEki! 🙂 Ja, ja, vem, javiti bi se morala takoj, ko sem prišla nazaj iz Grčije. Nisem se, ker … ker je bilo treba najprej sijalko prišraufati nazaj.
Našnel panakratko:
- … vtisi iz Grčije? Sledijo enkrat drug teden, za ta teden imam preveč pol urnik. Na kratko: mega-super-fakin-fantastično. 😀 Celo zaljubiti sem se uspela, na srečo je hitro minilo, hehe. Zdaj ni čas(a) za takšne in podobne neumnosti. 😆
- Kako veš, da že dolgo nisi nosil uhanov? Ko se 10 minut mučiš z vdevanjem levega uhana in pri tem trpiš Kristusuve muke. No, morda ne ravno Kristusove, pasje pa vsekakor, al se reče ušne? Ušje? 😛
- V ponedeljek bom rešena zobozdravniškim-podobnih-muk (upam, da se tako-nekako napiše), le da so trajale malo dlje, so neprimerno bolj čudne in duhamorne in ja, vlečejo se kot čigumi. Ampak, ja! Končno, hehe.
- Stari cilji so umrčkali, naj živijo novi cilji!
- Aja, še to: treba bo nekaj ukrenit glede (mojega) obnašanja. Malo več ženske družbe, pa bo. 😀 Kazanje fakičev preveč (nesramno) gobčnim sodelavcem namreč ne sodi v repertoar kretenj olikane punčare, tudi šaljenje v stilu “jaz-domina-ti-suženj” bo treba opustiti. Nekateri namreč ne razumejo heca in pol izpadem … ja, pustimo to.
Zdaj pa naprej tišat skup gepis, utrjevat usnje na zadnji plati in potem na en über dolgi sproščujoči tek. Naslednji teden bomo švicali ko sto mater okoli Strožiča, ampak! že vidim, da bo fajn, fajn!
¡Ándale! ¡Ándale! ¡Arriba! ¡Arriba!
P.S.: Ja, lahko ste malo fauš. Ampak samo malo, ker … naslednjič vas vzamem zraven! 😉