Še zadnja na temo klekljanja z velikim K 😉 Že dvakrat sem napovedala razgaljene planinke in tokrat jih dobite.
Seveda ne gre za planinke v človeški podobi, upam, da je to vsem jasno 😀 Če bi hodila naokoli in prosila planinke (potomke opic), naj se razgalijo, da jih bom lahko objavila na blogu — dvomim, da bi jo poceni odnesla. Verjetno bi dobila vsaj permanentni mejkap za najmanj mesec dni, naredile bi mi prostor za nov zob in me prikrajšale za šop (če ne kar celi čop) las 
Ker sem strašno miroljubno bitje (bemusunce, če kdo upa ugovarjat!!!), se nisem hotela spuščati v preveč konfliktne situacije 😀
Opica na spodnji sliki na vašo srečo ni razgaljena, razgaljeno je le njeno zahrbtno početje – nadlegovanje rož, žužkov in ostalih živih in neživih bitij. Nadleguje čepe…
… pa tudi stoje. Njenim trem očem (ne, nisem čudo narave, objektiv štejem zraven) le malokaj uide.
Plavoooki zelenonogi žužkon je kar izzival in klical po fotoseansi. Ko je zahteval plačilo za svoje poziranje (mislil je, da ga že samo plave okice naredijo Paula Neumanna), sva sklenila kompromis: njegovo fotko (ja bil je on in imel je oné, tako je vsaj trdil ) moram objaviti na blogu. Upam, da zdaj to bere, da ne bom čez kakšno žužje leto dobila položnice z obrestmi (bemusunce, če si to upa!!!).
Ko sem zaključila PaulNeumannovsko seanso z žužkom, me je nedaleč stran čakal spodnji par, ki je brez slabe vesti odvrgel še zadnjo troho sramežljivosti in se pustil pofotkati med petjem “Just the two of us”. Misel na osebico Mini-me iz Austin Powersa je čisto po naključju prečkala sinapse v moji glavi. In glavah dveh alter-egov 😀
Čepe v travi mi je uspelo ujeti motorista, ki se je hotel zaleteti v regratovo lučko. Na mojo in regratovo srečo mu je poskus spodletel.
Ko sem se nerodno motovilila naokoli, sem si skoraj opekla prste na spodnji ognjeni lepotici. Tako je žarela in blestela, da je vsemu ostalemu pobralo barve in ostrino. Te rože so strašno nevarne za oči in dušo, ker se človek prav nemarno zaljubi v njih in naenkrat ne vidi nič drugega. Kljub trenutni omotici sem uspela odtrgati oči od nje. Komaj, ampak res komaj…
Zatem sem jih zagledala. Modre na rumenem, kot indigo črnilo na rumeno-zelenem papirju. Te so bile bolj sramežljive sorte kot tisti par zgoraj, zato sem jih morala “pritisniti” kar od daleč. Niso vsi tako ekstrovertirani, kot smo nekateri
Ko sem že pri ekstrovertiranosti… oče me je definitivno šokiral presenetil, ko je hotel, da ga slikam, kako grabi lepotico za prsi Mami te fotke raje nismo pokazali, da ne bi bilo nepotrebnega pretepa Lepotici je očitno prijalo, kljub temu, da se je sramežljivo obrnila stran 😉
S to napol erotično fotko zaključujem pripoved o razgaljenih planinkah in klekljanju z velikim K.
Morda zaključujem tudi s Sparkičinimi bajkerskimi dogodivščinami, ker bom glede na trenutne količine dežja, ki že drugi dan obliva moje gležnje, skorajda prisiljena spremeniti kategorijo bajkerske v podvodne ali čolnarske