Pa to ni več res 👿
Peljala sem se s svojim lepim, novim Letečim tepihom, nakar zagledam policaja, ki mi skoči pred avto. Ker sem pridna in zgledna državljanka (vsaj kadar me policaji gledajo), sem še pravi čas ustavila. Lepo sem zavila za kraj, odprla okno, se nasmehnila in se spraševala, kaj pri črni mački na beli podlagi sem ušpičila, da sem si zaslužila takšno pozornost. Policist namreč ni bil sam, bila jih je cela gruča. Okej, sem pomislila, mogoče se je spet zgodil rop in preverjajo mimovozeče s krasnimi novimi premikajočimi se zadevami.
Samomorilsko razpoložen policaj je stopil k oknu.
“Stopite iz vozila,” je hladno rekel.
Debelo sem ga pogledala.
“Stopite iz vozila, takoj prosim.”
Odprla sem vrata in pazljivo izstopila. Policaj me je zagrabil za roko in me povlekel stran, drug policaj pa je prišel z nekim čudnim orodjem in se lotil mojega avtEka.
“Halo, kaj se pa greste? Ste zmešani? Kaj počnete!?”
“Gospodična, ostanite tam, kjer ste!”
Tip je hladnokrvno vzel nek ključ in pričel šariti pri kolesih, zatem je odprl pokrov motorja in … potem sem popizdila.
“Fak no! A mi lahko kdo pove, kaj se dogaja? A bi radi, da stožim gate z vas??? Nov avto mi boste uničili!!!”
“Daj, odpelji jo, baba je histerična!”
“Heeej, heeej, ste znoreli?!?!”
Policaj me je odvlekel k stari bajturini, ki je stala ob cesti in me porinil skozi vrata, kjer je že čakala policistka. Baburina me je usmerila v sobo polno svinjarije. Seveda sem se drla kot jesihar.
“Aaaalooooo! Aaaaloooo! Pa kaj ste vsi prfliknjeni al kaj?!”
Babnica se je obrnila, zaloputnila vrata in jih zaklenila za mano.
Gledala sem okoli, kaj bi lahko pograbila, da bi razbila ta frdamana vrata. Zagledala sem okno. Na žalost je bilo zamreženo, ker je bilo v pritličju. Fak, sem si mislila, avto mi bodo uničili. Skozi okno sem videla, da zdaj šarijo v notranjosti. Bila sem tako besna, da bi lahko nekomu pregriznila vrat.
“Faaaaaaaaaaaaaaaaak!”
*
Potem sem se zbudila.