Že zadnjič sem napovedala, da moje srečanje z vesoljcem in črnim bikom verjetno ni bilo zadnje. Nisem se motila.
Prišla sta in mi servirala čudno zgodbo o občutku nadzora od Nekje zgoraj. Ker nisem hotela verjeti, sta mi postregla s fotodokazi.
Vesoljec (recimo mu Roki Modri) je kot ponavadi stikal za novostmi na tem čudnem planetu, iskal čudovite zelene pošasti in se brigal za stvari, ki ga sploh ne bi smele brigati.
Njegov zvesti črni bik Veliki črni bik je pozorno motril okolico, da bi Rokija Modrega ob prvem znaku nevarnosti ponesel na varno. Naenkrat je njegovo prazno-črno oko uzrlo res čuden prizor. Rokiju Modremu je s pihom namignil, naj se potuhne, ker se obeta nova vznemirljiva dogodivščina, ki jo morata povedati Sparkici, tako željni vznemirljivih stvari. Tako Roki Modri kot Veliki črni bik sta se skrila…
Dva vojščaka, zavoljo preprostosti zgodbe jima recimo Bakreni in Srebrni, sta splezala na za njiju določen stražarski položaj.
Bakreni: Ne vem, kaj se dogaja z menoj. Zadnje dni imam tako trda kolena. 🙁
Srebrni: Kaj ne poveš… 😯 Res zanimivo, tudi mene dajejo kolena. Tako trda so in tako neupogljiva. Starava se, sablja moja. 😕
Bakreni: Veš kaj? Ne morem se znebiti občutka, da naju nekdo opazuje. Nekdo od Nekje Zgoraj… 😮
Srebrni: Bi rekel, da ni res, vendar imam isti občutek 😕
Bakrenega in Srebrnega občutek ni varal. Za njunim hrbtom so trije člani plemena NigabloInNebo, vse tri smo zadnjič lahko opazovali v akciji Kako fentati zadnjega dinozavra, možganili o tem, kako bi Bakrenemu in Srebrnemu zagodli. Njihove ženske so jih namreč spravile na rob Razuma pred prepadom Blaznosti. Po čudnih kanalih so izvedele za njihovo mehko plat in dobrosrčnost ob peripetiji s poslednjim dinozavrom, kar jim nikakor ni bilo povšeči. Napele so jim ušesa in jih poslale na kazensko misijo. Kazenski misiji primerno razpoloženi so Irokezar (vodja trojice), MamSulico in TudiJazSemNašelSulico razglabljali v skrivališču…
Irokezar: Srce se mi para, ko ju (Bakrenega in Srebrnega) gledam, vendar je zdaj prelepa priložnost, da ju prestrašimo. Ajd, gremo!
MamSulico: Slab občutek imam glede izzivanja usode z godenjem. Še zdaj imam migrenske napade zaradi Ženkice. Kako mi jih bo šele napela, če bo slišala, da smo Bakrenemu zagodli. Mislim, da Ženkica ljubimka z njim. Nimam dokazov, a vem, da je res. Pa še nek čuden občutek imam…
TudiJazSemNašelSulico: … občutek, da nas nekdo od Nekje Zgoraj gleda? 😯
Irokezar: Mevži! 😡 Čeprav… tudi mene obdaja nerazložljiva vibracija gledanja od Nekje Zgoraj?! 😐
Ženkica, ki TudiJazSemNašelSulici ni zaupala, je preventivno sledila Bakrenemu in Srebrnemu, da bi preprečila morebitno katastrofo. Čeprav je vedela, da benigno ljubosumje TudiJazSemNašelSulice ne more škodovati Bakrenemu, ji notranji nemir ni pustil spati. Bala se je, da jih je morda zadnjič preveč napela TudiJazSemNašelSulici in da mu lahko nekega dne poči film. Ždela je na skali in opazovala celotno dogajanje. Čez čas jo je začela motiti slutnja, da jo nekdo opazuje… Nekdo od Nekje Zgoraj.
Velikemu črnemu biku je bilo dovolj čakanja in nesmiselnega občutka, da nekdo od Nekje Zgoraj tako grdo manipulira z njim. Jezno je zapihal in zapuhal, skopal s kopiti, Roki Modri je prilezel iz skrivališča, se povzpel nanj in že sta oddrvela. Ženkica v zamaknjenosti ni opazila, da je Veliki črni bik pobral Rokija Modrega. Še naprej je skrbno spremljala dogajanje…
Kaj se je zgodilo po odhodu mojih vrlih spremljevalcev nezaslišano razburljivih dogajanj, se ne ve.
Ne še. 
Do naslednjič!