Divjina ni spala, ker v zavetju dreves
Hropeče so sence iskale žrtev za ples
Siva telesa treh volčjih junakov
Hladnih oči in zloveščih korakov
Ibo, Brah, Alex jih imenovala je mati
Ker dobro in zlobno sta vladala hkrati
Vsa drobcena bitja in gozdni duhovi
So v strahu živeli ob njih sili surovi
Krutost in mučenje jim nista bila tuja
Ni bilo zrelosti, ne lakote nuja
Prevzetno kršili so zakon narave
Vse rešili s smrtjo, brez možnosti sprave
Jezni duhovi posvet so sklicáli
Tuhtali, tehtali, pomoč poiskali
Bogovi, božanstva in sile temé
So obsodili volke na hudo gorje
Ibo za večno je moral breza postati
Brah v obliki srne prestrašeno bezljati
Alexa človeška doletela je usoda
Človek, bloger bo do svojega groba
Volk, kaj praviš? 😉 Bo dovolj za darilo? 😀