Nezgodarije s črnim bikom in MesoPapci (2.del)

Včeraj so trije člani zarotniškega gibanja MesoPapci švasali načrt, kako uloviti Gigantski Pikapolonici in se končno po dolgem času najesti sočnega mesEka.

Spesnili so celo bojno pesnitev:

Pikapoka, hopala
v lonec dans bo romala,
pikapoka, uhuhu,
mesek se že čuti tu
(pri tem so se gladili po trebuhih)!

Po stotem ponavljanju besedila pesmi so v zelenju zagledali obris slastnega grižljaja. Z grozečimi grimasami so se zagnali v v boj, na juriš!

MamSulico se je zagnal naprej, da bi si lahko kasneje izbiral najboljši kos mesa. Ko pa je zagledal srepeče oči Mame Gigantske Pikapolonice, se je zložil kot spodsekan.

Irokezar je zagledal padlega tovariša, tema se mu je spustila na oči. Sekiro je dvignil visoko v zrak, zažugal s pestjo in zavpil: “V pisker s tabo, zalega pičkasta! Eh, bizgec! Pikčaaasta!”

Ko se je Mama Gigantska Pikapolonica neusmiljeno zasrepela Irokezarju in TudiJazMamSulici v izbuljene oči, sta se razletela po tleh kot kuhan krompir.

Mama Gigantska Pikapolonica se je zahihitala, priklicala iz skrivališča Bebo Gigantsko Pikapolonico. Postavili sta se nad nazadnje omedleli žrtvi.

Mama Gigantska Pikapolonica je z nežnim materinskim glasom zaščebetala: “Vidiš, malecka, vse je le v srepečem pogledu. Danes jim odpustiva, ker potrebujeva lutke za vadbo, naslednjič pa ti dovolim, da jih malce obgrizeš.”

Na poti nazaj sta naleteli na MamSulico, ki je še kar naprej nepremično igral crknjen fikus. “Eh, brezveze. Pustiva to crkovino,” je komentirala Mama Gigantska Pikapolonica med stopanjem čez ležeči človeški fikus.

Kakor hitro sta Gigantski Pikapolonici odnesli nožice, so vsi trije zarotniški člani MesoPapcev čudežno oživeli.

  • Irokezar: “Eh ja, dobri smo bili. Skoraj smo jo, skoraj …”
  • MamSulico: “Ni vsak dan dan za meso. Gremo žulit repo in kolerabo.”
  • TudJazMamSulico: “Saj smo vedeli, kaj bo. Naslednjič pa, naslednjič!”

Nezgodarije s črnim bikom in MesoPapci (1.del)

Za vse nezgode niso zmeraj krive ženske, res ne. Vsaj tokrat niso bile vključene … neposredno. Vse se je začelo, ko sta se na zmenku dobila Veliki črni bik in Neukrotljiva kamela Karamela.

Neukrotljiva kamela Karamela je popolnoma očarala Velikega črnega bika in mu črno kosmato betico napolnila s karamelnimi mislimi: zakaj bi moral vedno igrati le transportno sredstvo? Zakaj ne bi bil enkrat še sam junak? Karamela je natančno vedela, kaj hoče doseči, saj je nekoč slišala rek, da je za vsakim pomembnim bikom kamela. Ona je hotela biti kamela za Velikim črnim bikom!
V bistvu se je rek glasil, da je za vsakim porednim bitom oseba, vendar je ta malenkost za potek dogodkov povsem zanemarljiva.

Nedaleč od mesta njunega zmenka so čepele tri opice — NičNeVidim, NičNeČujem in NičNeLapam, ki so bile do sedaj neznanka v enačbi Življenja. Pravzaprav so konstanta, le omenjalo se jih ni. Tri opice so za potek dogajanja nepomembne, ker zasliševalcem in raziskovalcem nezgodarij s črnim bikom ni uspelo od njih dobiti niti trohice uporabnih informacij:

  • prva se je delala, da nič ni videla, ko so jo vprašali: “Ste kaj videli?”,
  • druga se je delala, da nič ni slišala, ko so jo vprašali: “Ste kaj slišali?”,
  • tretja pa ni mogla nič povedati, ker si je zadnjič po nesreči s sekundnim lepilom zalimala roke na usta.

Bolj pomembna sta vesoljca, Roki Modri in Roki TudiModri, ki sta med malico vedrila pod omenjenimi opicami.

Malicala sta, debatirala sta o babah, ljubezni in stroških, ki jih porabita, da natankata svoje vozilo (Velikega črnega bika), dokler ju ni zmotil hrup in neznosno vreščanje. Brezdlaki Pozer se je namreč odločil na skrivaj posneti dokaj erotično sceno jahanja na Velikem črnem biku, ker je želel film uporabiti za osvajanje Brezdlake Pozerke, naročene preko spletne trgovine.

Ko je Brezdlaki Pozer zajahal Velikega črnega bika, se je slednjemu strgalo in končno so mu prišle karamelne besede do živega: čas je, da pokaže, kdo je glavni junak! Roki Modri in Roki TudiModri sta lahko le nemočno opazovala …

Pozerjevo premetavanje in brezupne poskuse obvladovanja kolobitanja Velikega črnega bika.

Na koncu je Velikemu črnemu biku končno uspelo vreči s hrbta nerodno prtljago, a se mu je nerodna prtljaga trmasto oprijela repa. Če so že vse stvari zdivjale in ušle nadzoru, mu vsaj rep ni ušel!

Med akcijskim dogajanjem na bikovem hrbtu in zraven njega se je v neposredni bližini kovalo zarotniško gibanje s kodnim imenom MesoPapci. Glavni zarotniki so bili kdo drug kot Irokezar, MamSulico in TudiJazSemNašelSulico iz plemena NigabloInNebo.

Goreče so debatirali o tem, kako je skrajni čas, da postanejo pravi dedci. Dovolj je bilo manipuliranja, dovolj zbadanja zaradi ponesrečenega lova na dinozavra in dovolj predpisovanja zelenjavnih diet s strani ženičk. Najbolj jih je razkurila zelenjavna dieta. Pravi ded (po njihovem menju) potrebuje vsaj kilogram mesa dnevno, ne pa kilogram korenja in en čili (da ogenj zvečer prehitro ne ugasne) … Njihov pogovor je tekel približno takole …

  • Irokezar: “Dovolj mi je čilija. Vsakič me žge po črevesju, ona pa misli, kako me je podžgala, ko se neprestano presedam in migetam s tazadnjo. Ne grem se več! Danes bomo jedli meso!”
  • MamSulico: “A vesta, kaj mi je naredila nazadnje? Na krožnik mi je dala surovo repo, češ, da je to dobro za moj organizem in da sem tako ali tako predebel!”
  • TudiJazSemNašelSulico: “Fanta, to še ni nič. Moja mi je zadnjič pred nosom jedla kurjo bederco, jaz pa sem moral glodati kolerabo. Bljak. Še zdaj mi vse kocine, pa tudi oné, stojijo po konci. Čak, mogoče je pa to razlog, da me baše s kolerabo?!”
  • Irokezar: “Fanta, čas je za spremembe.”
  • MamSulico in TudiJazSemNašelSulico (enoglasno): “Juhej!”

Nekaj dni nazaj so zvohali dva primerka Gigantskih Pikapolonic, ki slovijo po svojem nežnem, okusnem mesku in neustrašni nravi. Seveda so se odločili oba primerka neusmiljeno požreti in babnicam nič povedati.

Več podrobnosti o lovu na Gigantske Pikapolonice jutri, ker … malo pa mora biti napeto, al ne?! 😈

Nekdo od Nekje Zgoraj te gleda!

Že zadnjič sem napovedala, da moje srečanje z vesoljcem in črnim bikom verjetno ni bilo zadnje. Nisem se motila.

Prišla sta in mi servirala čudno zgodbo o občutku nadzora od Nekje zgoraj. Ker nisem hotela verjeti, sta mi postregla s fotodokazi.

Vesoljec (recimo mu Roki Modri) je kot ponavadi stikal za novostmi na tem čudnem planetu, iskal čudovite zelene pošasti in se brigal za stvari, ki ga sploh ne bi smele brigati.

Njegov zvesti črni bik Veliki črni bik je pozorno motril okolico, da bi Rokija Modrega ob prvem znaku nevarnosti ponesel na varno. Naenkrat je njegovo prazno-črno oko uzrlo res čuden prizor. Rokiju Modremu je s pihom namignil, naj se potuhne, ker se obeta nova vznemirljiva dogodivščina, ki jo morata povedati Sparkici, tako željni vznemirljivih stvari. Tako Roki Modri kot Veliki črni bik sta se skrila…

Dva vojščaka, zavoljo preprostosti zgodbe jima recimo Bakreni in Srebrni, sta splezala na za njiju določen stražarski položaj.

Bakreni: Ne vem, kaj se dogaja z menoj. Zadnje dni imam tako trda kolena. 🙁
Srebrni: Kaj ne poveš… 😯 Res zanimivo, tudi mene dajejo kolena. Tako trda so in tako neupogljiva. Starava se, sablja moja. 😕
Bakreni: Veš kaj? Ne morem se znebiti občutka, da naju nekdo opazuje. Nekdo od Nekje Zgoraj… 😮
Srebrni: Bi rekel, da ni res, vendar imam isti občutek 😕

Bakrenega in Srebrnega občutek ni varal. Za njunim hrbtom so trije člani plemena NigabloInNebo, vse tri smo zadnjič lahko opazovali v akciji Kako fentati zadnjega dinozavra, možganili o tem, kako bi Bakrenemu in Srebrnemu zagodli. Njihove ženske so jih namreč spravile na rob Razuma pred prepadom Blaznosti. Po čudnih kanalih so izvedele za njihovo mehko plat in dobrosrčnost ob peripetiji s poslednjim dinozavrom, kar jim nikakor ni bilo povšeči. Napele so jim ušesa in jih poslale na kazensko misijo. Kazenski misiji primerno razpoloženi so Irokezar (vodja trojice), MamSulico in TudiJazSemNašelSulico razglabljali v skrivališču…

Irokezar: Srce se mi para, ko ju (Bakrenega in Srebrnega) gledam, vendar je zdaj prelepa priložnost, da ju prestrašimo. Ajd, gremo!
MamSulico: Slab občutek imam glede izzivanja usode z godenjem. Še zdaj imam migrenske napade zaradi Ženkice. Kako mi jih bo šele napela, če bo slišala, da smo Bakrenemu zagodli. Mislim, da Ženkica ljubimka z njim. Nimam dokazov, a vem, da je res. Pa še nek čuden občutek imam…
TudiJazSemNašelSulico: … občutek, da nas nekdo od Nekje Zgoraj gleda? 😯
Irokezar: Mevži! 😡 Čeprav… tudi mene obdaja nerazložljiva vibracija gledanja od Nekje Zgoraj?! 😐

Ženkica, ki TudiJazSemNašelSulici ni zaupala, je preventivno sledila Bakrenemu in Srebrnemu, da bi preprečila morebitno katastrofo. Čeprav je vedela, da benigno ljubosumje TudiJazSemNašelSulice ne more škodovati Bakrenemu, ji notranji nemir ni pustil spati. Bala se je, da jih je morda zadnjič preveč napela TudiJazSemNašelSulici in da mu lahko nekega dne poči film. Ždela je na skali in opazovala celotno dogajanje. Čez čas jo je začela motiti slutnja, da jo nekdo opazuje… Nekdo od Nekje Zgoraj.

Velikemu črnemu biku je bilo dovolj čakanja in nesmiselnega občutka, da nekdo od Nekje Zgoraj tako grdo manipulira z njim. Jezno je zapihal in zapuhal, skopal s kopiti, Roki Modri je prilezel iz skrivališča, se povzpel nanj in že sta oddrvela. Ženkica v zamaknjenosti ni opazila, da je Veliki črni bik pobral Rokija Modrega. Še naprej je skrbno spremljala dogajanje…

Kaj se je zgodilo po odhodu mojih vrlih spremljevalcev nezaslišano razburljivih dogajanj, se ne ve.

Ne še. :mrgreen: Do naslednjič!