Zadnja dva tedna sem malo pogosteje spremljala dogajanje na tv kot ponavadi. Ugotovila sem, da sem zbolela za WTF?! gripo. Kako naj sicer pojasnim, da sem ob dnevniku in sorodnih oddajah nekajkrat v minuti rekla “Ha?” ali “WTF?!” ob vsem po-recesijskem, ob-recesijskem in med-recesijskem dogajanju? Včasih je boljše živeti v svojem kokonu, ker zunaj je en sam velik Pohlep in Izkoriščanje. Revolucionarji, kje smo?!
Želim si, da bi lahko bila zlata ribica …
Očitno je gripa dobila še drugo bitko. Po enodnevnem boljšem počutju se je stanje samo še poslabšalo. Tablete ne pomagajo več, v glavi mi topota sto afriških slonov, brenči pet rojev čebel in gromozanska žolna veselo razbija po zadnjih možganskih vratih.
Kje so vzroki za to?
Sranje. Merde. Shit. Vse skupaj na kvadrat. Očitno sem bila preglasna, ko sem govorila, da me že dolgo ni zagrabila gripa. Že vse od jeseni mi je uspevalo. Vsi okoli mene so zbolevali: najprej oče, potem fant, v službi sodelavec, potem mama. Samo smehljala sem se, se pridno filala z vitaminom C in ob najmanjšem čudnem znamenju glavobola ali slabega počutja spila Lekadol C… S tekom tudi nisem pretiravala, pazila sem, da sem dovolj oblečena itd., itd., itd.
Do včeraj je kazalo, da mi bo uspelo. A little tomorrow, malo sutra in še kaj. Dobilo me je nepripravljeno. Ponoči sem hodila po hiši in iskala nekaj, kar bi me spravilo k sebi. Če le ne bi bilo glavobola, bolečin v okončinah, bolečega grla… Zdaj si res ne morem privoščiti bolezni !
Dobra novica… NE DAM SE! 🙂
Mami sem sunila Coldrex, ki ga itak noče jesti. Na srečo imamo doma kar nekaj pomaranč, tudi šumeče tablete z vitaminom C še imam na zalogi, če pomaranče ne bi zalegle. Čeprav mi ni preveč do hrane, bom jedla; čeprav se mi vrti, ne bom (ob)ležala. Ha, gripa!!! Ti bom že pokazala! Res sem mala, znam pa biti zaj****, pardon, trdovratna 🙂
Trenutno je v sedečem položaju znosno. Oborožena sem s čajem (njam metin čaj), tudi v glavi le čisto po malem kljuva… Gripa je morda dobila manjšo bitko, vojne pa NE BO!