Preden polomite tipkovnice, jezike in ušesa — naslov pomeni “Finsko? Ne razumem.” Brez strahu, ne bom pisala v finščini, ker ne znam. Ne bom govorila finsko, ker ne znam. Mogoče eno besedo. Ali dve 
Kiitos. Hvala. Ravintola. Restavracija. Zdaj jih veste tudi vi in se lahko bahate pred drugimi.
Od besed… k fotkam iz Helsinkov 😀
Nazaj sem. 100% in ne le 91,4%, čeprav še ne na polnih 100% 🙂 Čaka me gora stvari: praznjenje kovčka, komentiranje vaših blogov in mojega, seveda 🙂
Za začetek ena retrospektivna…
Zaspano četrtkovo jutro, dan pred odhodom v Helsinke in dan za predstavitev.
Čeprav je bil dan D, se mi ni vstajalo, oči se nikakor niso hotele odpreti, roka je sama iskala budilko na telefonu in jo prestavljala po 15 minut. Še bi spala, še… težke oči, kljub temu, da nisva ponočevala. Ali dnevovala. Ali kakorkoli bi to finsko ne-temó lahko imenoval.
Predstavitev je minila brez težav. Kljub temu imam vedno znova občutek, da nisem primerna za znanstvenico. Rada bi bila smešna, a obenem imam občutek, da smeh ne sodi v znanost. Ne moreš biti resen in hkrati smešen, prav tako se ne moreš smejati na račun toplogrednih plinov, ali pač? Je prdenje avstralskih ovc smešna zadeva? Imajo ozonske luknje in toplogredni plini kaj skupnega? In ne, nisem zavila s poti računalništva, samo o bodočih projektih sem razmišljala… na glas
Tortica z gozdnimi sadeži je bila presenetljivo sočna in hudo dobra. Morda ne toliko presenetljiva, ker so me Finci že ob zadnjem obisku definitivno prepričali s svojimi marmeladami, ki so pregrešno dobre in pregrešno sadne – nikakor ne približki, ampak žlica sadja za prste oblizat. Sladoled z okusom po v pečici pečenih jabolkih me je presunil. Nekoč moram svojim gostom, ko bom goste sploh lahko imela, ponuditi pečena jabolka s cimetom, vaniljo in morda zdrobljenim biskvitom… pečeno v pečici in kot spomin na Finsko, njena jezera in njene brezove gozdove. Jabolka in breze nimajo nič skupnega, ne vonja, ne okusa, ne videza, le moj spomin – eden izmed lepših tule. Sužnja vanilje kupim kekse z vaniljo v upanju, da se jim bom lahko uprla. Skoraj mi uspeva. Čeprav je čez slabo uro večerja, si ne morem pomagati, da si ne bi enega ali dveh privoščila. Kar je nekaterim cigaret, je meni keks z vaniljo. Jyväshyvä Paussi Vanilja. Fenomenalno dobri keksi in jaz moram nehati.
Image via Wikipedia
Res mi je dovolj… Pakiranja!
Odhajam na Finsko. Jutri zjutraj (ob nemogoči uri) letim v Helsinke, v ponedeljek pa naprej z vlakom do mesteca po imenu Jyväskylä. Opazila sem, da tudi Kanadčana že daje Reisefieber (potovalna mrzlica?! Fieber je vročina, od kod nam mrzlica?), ker julija odhaja v deželo velikega Šerifa (=Amerika). Julija odhaja tudi domovoj in sicer preganjat rusalke v Moskvo.
Uganka: Vsi nekam odhajamo, koliko nas bo prišlo nazaj? 😉
Lepo se imejte ta teden, ko boste (verjetno) imeli mir pred mojim švasanjem 😀 Ne, nisem se ga še otresla. Še kar naprej švasam
Drugače pa… Če vidite koga na metli nad vašimi glavami, to ni Helena Blagne, to sem jaz, Super Sparkica,med reševanjem sveta in našega letala z okvaro na motorju. Še dobro, da ne letim v petek, 13. Čeprav… petek, 13., je lahko prav srečno posrečen dan. Danes ima moj ex-Wilson rojstni dan 😀 Vse najboljše ex-Wilson!
Verjetno bom med tednom jedla tudi makarone s fensi imenom peresniki, hitro govorila angleško in se odrekala nogometu, da ne bom koga pustila na cedilu. Pazila bom tudi na to, če bodo motorji letala dobili jajca, da nas slučajno ne bi vrglo iz ovinka. Vsekakor se ne bom ukvarjala z Britney, ampak raje kaj pofotkala…
Upam, da v enem tednu ne boste pozabili name. Jaz na vas definitivno ne bom. Že naslednjo soboto vas pridem spet morit (fizično in psihično pridem v Slovenijo). Žal. Buahahahaha! Buahahahaha (to je odmev). Nekdo je preveč gledal Austina Powersa… 😀
Zdaj pa spat.
