Deset (ja, 10) načinov, kako ne začeti pogovora

LudEki smo večinoma socialna (včasih tudi nekoliko socialistična) bitja in se nemalokrat zapletemo v takšne ali drugačne pogovore. Pri pogovoru je zelo zanimiv (beri pomemben) začetek, saj ta odloči, ali je bil pogovor le ščebetanje vrabljev, poezija z dodano vrednostjo, scenarij za akcijski film ali le vstopnica za oddelek intenzivne nege. No, nekaj takšnega.

V glavnem, pri pogovoru je potrebno paziti, kako ga začnemo. Navajam deset načinov, ki vam jih nikakor NE priporočam. Vsi primeri so napisani zame, da ne bo zamere, jasno, in ker se je super delati norca na lasten račun. 😀 Načine lahko posplošite na poljubno kombinacijo spolov, telesnih oblik in/ali alternativnih osebnosti, ne pustite se omejevati. 😆

Zdaj pa zares: 10 načinov, kako ne začeti pogovora (vsaj z mano ne):

  1. Lubica, zgledaš kot da bi te krava pojedla, prebavila in pokakala. (*Morda je ljubica spala le 3 ure?*)
  2. Lubica, a te je Matilda polizala po čelu? (*Lubica zgleda bledo in utrujeno. Glej točko 1., zakaj je temu tako.*)
  3. A si se zredila? (*Te za bučo?*)
  4. Zeh. (*Zeh. Zdaj vem, kaj si zajtrkoval/-a. Hvala.*)
  5. Zgledala si že boljše … (*Manemoj?! Glej točki 1. in 2.)
  6. Do jutri moraš … (*Moram samo umreti, do jutri lahko morda … poudarek na morda, sploh če ni zraven ‘prosim’!*)
  7. Ti mi boš … (*Brez ‘prosim’ in ‘ali bi hotela’? Pejd kakat.*)
  8. Glej, vem da tega ne maraš … (*Če veš, da ne maram, zakaj potem sploh govoriti o tem?*)
  9. Kere droge jemlješ? (*Te za bučo? Nekateri smo naravno prikupno zmedeni. Sploh zmedeni. Imamo drugačen smisel za humor. Ni moja krivda, če ne razumeš. Basta.*)
  10. Ti si najboljša, najlepša in ti to najboljše znaš. A bi … (*Haaaaloooo, a zgledam, kot da padam na take finte? Zgledam še mogoče, zagotovo pa ne padam na njih.*)

Če ste modri (ne kot vijolice in ne kot oblaki), se boste iz tega nekaj naučili. Kaj? Kako manipulirati z mano. 😀 Aja, ja, in kako ne pričeti pogovora. 😛

P.S.: Zvezdice so zgolj v dekorativne namene. 😆

Ljubezenski dialog

Sparkica odtipka številko in kliče…

Dring dring. Dring dring… še 10x dring dring.
Sparki dvigne slušalko…

Sparkica: Hej!
Sparki: Malo počaki!
Sparkica čaka…

V ozadju:
Oseba 1: Ej, tu me neki zajebava.
Oseba 2: Glubidubidabadu (tega Sparkica ni slišala in ne razumela).
Oseba 1: Zakaj ta kurba nima domene?
Sparki: Dubi bla daba blip bup da dam (tudi tega Sparkica ni slišala in ne razumela).

V slušalko:
Sparki
: Te pokličem nazaj!

Sparkica še kar čaka na klic 👿 :scotsman:

Potrebujem Wilsona… našla Wilsona

wilson

Image by kimncris via Flickr

Pride dan, ko bi zavila v najbližjo trgovino s športno opremo in si kupila žogo, svojega Wilsona. Če ste gledali Toma Hanksa v filmu Cast Away, točno veste, kaj mi je in kako mi je. Tisti, ki tega filma niste gledali: Tom Hanks se po letalski nesreči reši na otok in po čudnem naključju se tja reši tudi odbojkarska žoga. Tom žogi nadene (odtisne s krvjo, če se prav spomnim) obraz in se pogovarja z njo, jo ima za prijatelja in skrbi za to, da ne znori… on, ne žoga :mrgreen:

Kaj imam s Tomom Hanksom? Podobna mu že nisem, vsaj po izgledu ne :mrgreen: Nisem na otoku, nisem imela letalske nesreče (ne vem, če bi to pisala), ne raste mi brada (vsaj pri moji starosti še ne). Kaj pa potem? Skupen nama je občutek pomanjkanja človeške bližine in dialoga, predvsem zadnjega 😕 Le zakaj non-stop visim na blogu/blogih? :mrgreen: Ok, ni še alarmstufe rot kritično, vendar bi mi Wilson prišel prav…

Preden me začnete tolažiti, saj bo bolje… je že bolje! 😀 Našla sem si dvonožnega simpatičnega Wilsona oz. sva se našla, bi bilo primerneje :mrgreen: Zdaj se bom končno lahko spet pogovarjala 🙂 Ahhhh 😀

Če še nimate Wilsona, si ga omislite. Lahko je tudi Spalding, no. 😀 Ne bodimo preveč izbirčni :mrgreen: