… če bi Amiši vozili podatke z interneta do doma s konji in kočijo.
… če bi moški imeli nad glavo znak “prost” ali “zaseden”, na srčni strani Alp, pardon!, trup(Ł)a, pa tablico “všeč si mi, fuŁ” ali pa “ne zanimaš me, spŁoh”.
… če bi se dalo moje sanje presneti na disk kot video.
… če bi lahko brala tri knjige hkrati.
… če bi lahko sprejela vsako (nespodobno) vabilo, ki me zamika 😉
… če bi bilo vse res, kar si želim.
… če mi ne bi bilo treba spat.
… če bi bila kozmonaut 😆
Nekaj dni nazaj sem po radiu slišala pesem Babo je buha pičila. Uboga buha 😈
Čakam na prebliske, a so prasci leni prav leno nemarni in nočejo na plan. Pomagala ni niti čokolada… :sleep:
No, en preblisk se je le pojavil… Preblisk, da sem od vas v prejšnji objavi zahtevala preveč 😀 Bom najprej narisala zlobce in potem spraševala za imena, če se nihče ne bo opogumil :angel:
Opala, glej ga… drugi preblisk. V Mariboru imamo po novem konjsko vprego, ki te za 25 EUR popelje po mestu. Lahko vprašam, če me zategne domov… Kaj pa je 25 EUR proti vsem zgubljenim uram čakanja?
Heeej, ne tako hitro… tretji preblisk. Zakaj so skoraj vse ženske s PM sindromom zlobne?
Lej ga, lej ga… še eden. Preblisk namreč 😀 Na avtobusu sem videla reklamo za Mori življenjsko zavarovanje. Žal mene tip v kravati ne prepriča, še posebej ne, če ima lukav pogled v očeh in na rokah tri zlate prstane, s katerimi bi si ozaljšala pol gepisa. Zaupala mu ne bi niti neplačanega parkirnega lističa, kaj šele tisto nekaj drobiža, ki ga vsak mesec dobivam… 😆
Bodi dovolj prebliskov, da se ne bo zabliskalo in vrglo ven varovalke 😆 😈