Govorila sem “meni se to ne more zgoditi, meni pa že ne!” . A se je. Marsikaj.
Govorila sem tudi “jaz tega že ne bi, jaz pač ne“. A sem. Marsikaj.
Trdila sem “nikoli ne bom, res nikoli“. A sem. Marsikdaj.
Trdila sem še “vedno bom, res vedno“. A nisem. Marsikdaj.
Rekla sem si “tega ne zmorem, ni šans“. A sem. Je šans.
Rekla sem si večkrat “ustavila se bom, ne gre“. A se nisem. Je šlo.
Zdaj pa pravim le še “muuuu, muuuu” 