Ohoho, dragi bralec, preden pobegneš: nisem jezna, niti besna. To bo zelo mirloljubna objava, tako miroljubna, da bi jo izbrali za novega Nelson Mandelo, a kaj, ko objava ni človek in ne-človEkov še ne spuščajo na vodilna mesta. Še slediš? 😉
Bes, jeza in ostale peneče se zadeve (šampanjec izvzet, šampon tudi) so ti verjetno znane. Skorajda ne poznam človeka, ki se ne bi vsaj enkrat v življenju ujezil. Pri nekaterih zgleda jezica kot mačji kihec, pri drugih pa grmi in ropota še dolgo po izvornem dogodku. Jezimo se:
- ker se plehnate kače prepočasi odvijajo,
- ker se nam v službi sprehajajo po živčnih končičih,
- ker se vozniku pred nami nikamor ne mudi,
- ker obstajajo bistvene, očitne in posebne študije vredne razlike med moškimi in ženskami, med moškimi in moškurinami, med ženskami in baburami itd.,
- ko se nas ignorira, ne spoštuje, zlorablja ali nateguje (ne v stilu pogrošnih romanov),
- ko se nam dela krivica (ali vsaj mislimo, da se nam),
- ko nas daje občutek večvrednosti, a se drugim ne zdi tako …
… in še bi lahko naštevala. 😀
V glavnem, gre za to, da se jezimo in to preveč! Temu je odločno potrebno narediti konec. Jeza in bes imata toliko stranskih učinkov, kot ima pes bolh po obisku bolšjega cirkusa — toliko, da glava peče.Ker nočemo, da nas peče glava, no, vsaj jaz nočem, da me, je treba jezo zajeziti in po možnosti ujeziti, da se spravi nadlegovati koga drugega. Načinov, kako to narediti, je miljaužnt žlj. Predstavila bom jih bom samo nekaj, sicer lahko do konca življenja ostanete tule (kar v bistvu ni tako slabo, hmmmm…).
Ekola, možnosti:
1. Zderemo, stulimo in shrulimo se na prvo osebo, ki pride mimo. Prednost: katarza nastopi v trenutku. Slabost: kmalu ni več nikogar mimo in po hodniku se začne šušljati, da zmaji so. Verjetno mi ni treba povedati, kdo je zmaj. 😛
2. Jezo držimo v sebi in jo tlačimo in tlačimo, dokler ne nastane tlačenka. Prednost: vsi nas imajo za über kul, über mirne in über obvladane. Slabost: Ko poči, je katastrofa. Ali navznoter ali navzven. Posledice so strašljive.
3. Odpremo blog in v vsaki objavi blencamo, bentimo, se hudujemo in kritiziramo. Objavimo slike bivših, slike sosedov, sosedovih nemarnih psov, obdelane slike sodelavcev in vseh, ki nas jezijo. Na blogu vse poimenujemo s pravimi imeni in jim zarijemo prst v oko. Prednost: vsi izvejo, kako hudobni so ljudje, ki nas jezijo. Slabost: potrebno je imeti dobrega odvetnika, dobrega osebnega stražarja in vsaj eno dodatno identiteto.
4. Skašljamo se na spletni strani Poln Kufr! in povemo, česa imamo poln kufEr! Super stran, če mene kdo vpraša. Dajte me vprašat, no, da vam lahko povem, da je super stran! 😛 Prednost: skašljamo se lahko anonimno, ali pa se registriramo (kot moja majhnost) in damo vsem vedet, kakšna je vsebina našega kufra. 😛 Slabost: lahko izvemo, da ima kdo nas poln kufEr, ali pa vidimo, da stvari, ki nas jezijo, sploh niso jeze vredne. Katastrofa! 😛
5. Uporabimo verbalno fizično silo v obliki pesti, kasneje tudi macole ali nukic. Mmmm, paše 😛 Prednost: ljudje nas začnejo jemati resno, ko si zrejo iz oči v oči z macolo. Slabost: macolo in nukico je težko neprestano vlačiti s seboj po tem zabasanem medmrežju. 😆
*
Zdaj pa jaz tebe prašam: kaj te jezi, dragi bralec? In kako se pretepaš s svojo jezo? 😀