Ljudje smo neumna bitja, probleme si delamo tam, kjer jih sploh ni treba. Recimo pri potovanju z letali. Islandski vulkanček kihne in že je tričetrt Evrope prisiljene v štrikanje spodnjih gat doma.
Dalje, v moji ljubi Sloveniji se gremo čistilne akcije, kjer pridni ljudje skupčkajo smeti iz okoliških grabnov samo zato, da nekaj nemarnim prascem naredijo več prostora za nove.
Nemarni prasci, naj vas strela počil direkt sred čela, ko boste iz avta odmetavali smeti, da vas razsvetli. Novodobno razsvetljenstvo takorekoč. Še kul boste zgledali, pravi smetarski Harryji Potterji.
Naprej, a ne bistveno dlje kot prej: vsi nas opozarjajo, da moramo iskati alternativne vire energije, ali vsaj alternativne načine pridobivanja el. energije. Zakaj enostavno ne vprašajo MacGyverja? Stvari se resnično poenostavijo, če se človek ustavi in vpraša: “What would MacGyver do?“
Z Murfakom sva ravno zajtrkovala, mimogrede ošvrknila novice, da bi videla, kakšne lumparije trenutno zganjajo ljudje, čivave in vulkan(c)i okoli naju. V žaru spontane ljubezenske predanosti sva se spogledala in v en glas zavpila: “What would MacGyver do?“
Med lupčkanjem nama je uspelo sleči pulover, prevrniti mizo in kredenco … slednjič sva le našla kos nepopisanega papirja. Strast naju je popolnoma zaslepila. Grizljala sva svinčnik vsak na svojem koncu, jaz na radirkinem, Murfak na grafitnem. Po intenzivnem izmenjavanju slinjenja konice in čečkanja po papirju je naposled le prilezel na svet. Najin otrok. Zavreščal je na ves glas.
Poimenovala sva ga… “The Broom Project“.
Najin otrok je najlepše in najenostavnejše bitje na svetu. Če zanemarimo, da ni bitje. Spočet je bil v duhu različice Ockhamove britve: “Ne kompliciraj! Uporabi, kar imaš, al pa vprašaj MacGyverja”. Metla. Kako preprosta, elegantna in dostopna rešitev! S solzami v kotičkih očeh sva strmela v najino bitjece.
Poglejte: metla, skoraj vsako gospodinjstvo jo ima.
Rešitev osnovnih problemov: svinjarija in pomanjkanje električne energije. Čeprav nobeden od naju z Murfakom ni pretirano fizikalno podkovan, sva prepričana, da se da iz trenja dobiti električno energijo. Prvo trenje se pojavi pri drgnjenju metlinih ščetin s tlemi, drugo trenje se pojavi med trkanjem prašnih delcev. Dvojni trki! O lepota, o preprostost! Če niste ravno energijsko varčni, boste morali trkati še s sosedi; trkate lahko z glavami (izven dosega projekta) ali uprizorite boj z metlami. Vse bo čisto in še elektriko boste imeli. O lepota, o preprostost!
Rešitev prevažanja v izrednih razmerah: občutljivost letalskih motorjev na prašne delce. Ljudje, naš dolgoročni spomin ni piškavega oreha vreden! Ali nam niso že vešče, coprnice, čarovnice pokazale ekološkega načina prevoza? A nam niso? Seveda so! Topoglavi trmasti inženirji so seveda morali nahraniti svoj ego, razvili so požrešne strojne beštije in zameglili človeško razsodnost, izbrisali starodavni spomin! Nihče več ne zna uporabljati metle za letenje! O groza, o neumnost! Z Murfakom sva se po dolgotrajni meditaciji, sprostitvenem doldajanju in juhi iz korenja spomnila, kako zakurblati metlo. Metlo je treba postaviti pod kotom 33° glede na navpičnico (glejte sliko). Potem se jo nežno podrgne dvakrat na levi in dvakrat na desni. Ko zaslišite nežen “Taka! Taka! Taka”, je metla pripravljena za vzlet. Ni najbolj elegantno prevozno sredstvo, omogoča tudi špeganje pod kiklo, kar ni vedno najlepši prizor, vendar je EKO in BIO! Če med letom iz npr. Ljubljane v Bergen ali Frankfurt ali Oslo naletite na oblak vulkanskega prahu, se vam ni treba bati. Metla odbije vse prašne delce. Zato je bila ustvarjena! Priporočena je nošnja čelade ali vsaj zaščitnih očal, da vam kak delec ne prileti v oči.
Preprosto! Krasno! Ljubko! Eko! Bio! Bio! Bio!
A nisva z Murfakom super, ker deliva vse to z vami? Seveda sva in imava vas rada. :kiss:
