Ker se pri nas doma (ja, pri vas v Sloveniji) izvaja čistilna akcija, sva se z Murfakom odločila, da jo prirediva še tukaj. Hotela sva narediti letake, s katerimi bi ljudi pozvala k čiščenju, a nisva imela papirja.
“Kaj bova zdaj?“
“Uporabiva WC papir. Tega je dovolj, če ga le smotrno raztrgava.“
Lotila sva se cefranja role papirja. Pripravila sva si zajeten kupček in se lotila pisanja.
“A ti veš, kako se v norveščini napiše čistilna akcija?“
“Ne, sem mislil, da ti veš.“
Ždela sva za kupom raztrganega papirja in debelo gledala.
“Emmm…“
“Emmm…“
“Kaj pa če nariševa?“
S tako ihto sva risala na papirčke, da je vse frčalo. V zanosu sva po nesreči porisala še …
“Heeeeeej, ustavi se!“
“Ojej.” Porisan je bil celo pokrov WC školjke.
Pogled na sobo in kopalnico je bil z eno besedo ka-ta-stro-fa-len. Vsepovsod scotan WC papir, stene sobe porisane z rožicami, ogrizki in znakom za radioaktivne odpadke, ogledalo v kopalnici polno odtisov šap in čačk (Murfak ne zna preveč dobro risati), pokrova WC školjke boljše da ne omenjam (spet)…
“Tole ne bo preveč dobro.“
“Res ne.“
Ves popoldan sva pobirala koščke papirja za sabo, drgnila stene in preklinjala uro, ko se nama je zdela čistilna akcija na Norveškem pametna ideja.
P.S.: V opravičilo… Dežuje že od včeraj. Če gre verjeti Murfaku, še nisva porabila vseh sončnih dni. Šla bi ven, vendar med dežjem piha in dežnik je bolj za šalo kot za uporabo. Torej morava švasati takšne in drugačne bedastoče, jasno.
