Tag: bedarije

Deklaracija neodvisnosti in želva

  By , , ,

Ko je človek utrujen, ima ponavadi bedaste ideje. Meni se je snoči po tehtnem premisleku, obešanju cunj in zlaganju nogavic zgodilo (ja, zgodilo) razodetje. Najboljše do sedaj! :mrgreen:
Pripravljeni?

Napisala sem si Deklaracijo neodvisnosti.

Deklaracija neodvisnosti me odvezuje od svetobolja, vzdihovanja za ?????? (cenzura) in podobnih jajc. Vsakič, ko bom samo pomislila na to, da bi izvajala katero izmed teh jajc-stvari, bom obula tekaške čevlje in šla tečt:

  • ne glede na uro,
  • ne glede na vreme,
  • ne glede na počutje.

Zakaj? Ker sem neodvisna od takšnih zblojenih tavanj možganske celice, e, zato.

Hehe, lahko da bom že jutri zabrisala to Deklaracijo sama sebi v glavo. Za zdaj jo imam zmeraj pred očmi! Mwahaha, dobro sem se! 😆 Prava 21st Century Girl.

Želva je plazilec. Dejstvo. 😀

Zacoparski recept za instant bogastvo

  By , ,

Pozabite vse, kar so vam kadarkoli trdili o hitrem bogatenju — da se ne da, da se je treba ukvarjat z mutnimi mafijskimi posli itd. Obogateti se DA in to v sekundi dvajset! Kako? S posebnimi športnimi stavami oz. s stavami na en sam poseben šport! Verjetno bo koga prešinilo: zakaj sparkica sploh to piše, ko bi lahko bila že nesramno bogata in bi poležavala nekje na lastnem tropskem otočku?! Razlog za to je trivialen in totalno nedokazljiv. Kot izmišljevalka tega športa in hkrati edina izvajalka ne morem staviti. Ne bi bilo etično. 😆

Šport je silno preprost, zelo individualističen in ekstremno nevaren. Imenuje se “zacopanje na žive in mrtve v osebo, ki ji je všeč čisto druga oseba”. Izid je v 99,9% 1:0 zame.

Treniram že od mladih nog in sem si v teh letih nabrala miljarde izkušenj. Kot sedemletnica sem se zacopala v osem let starejšega fanta svoje sosede. 😆 Kot trinajstletnica sem oboževala nekoliko oddaljenega soseda, ki je bil zaljubljen v drugo sosedo. V njegovem imenu sem scufala stotine marjetic (ne me tepst!). 😈 S petnajstimi leti sem bila neomajno zatreskana v sošolca, on pa v bogsigavedi katero drugo ali tretjo. Bemu mladost! 😆 V srednji šoli bi me lahko zgazil tovornjak, prežvečila gosenica, pojedel vrabec, pa ne bi niti opazila, ker sem imela oči samo za … hehe, ja. Noro. 😀 Ne mislite, da se je zaporedje mojih zmag tule končalo, nak! Le dolgoveziti ne nameravam. 😀

V glavnem, trenutna statistika  je tistim, ki boste stavili, muchos naklonjena! Pohitite! Nova igra se je pričela prejšnji teden, stave se še pobirajo, rezultat pa je kristalno jasen že vnaprej. Itak. 😆

Za stave sprejemam bankovce po 10 EUR, 50 EUR in 100 EUR, kreditne kartice Visa, Mastercard in Dinners, lahko pa zastavite tudi svojega mercedeza, počitniško hišico v tropih ali strgane štunfe. :bumpy:

Programiranje življenja 101

  By , ,

Kafetanje je lahko odlična priložnost za pripravo švasarij, recimo te, ki sledi. 🙂

Najprej terminologija, ki jo bom uporabljala. Programerji, pozor,  ni čista preslikava iz programiranja, zato se ne razburjajte, ja? 😛

Pri programiranju življenja se uporablja naslednje:

  • Razred – predpis, kakšen naj bo objekt; npr. predpis, da ljudje (načeloma) nimamo repa, da imamo glavo (ni nujno) …
  • Objekt – oseba, katere življenje se programira; sam objekt je lahko spremenljivka, vendar je vsak objekt tudi določen s spremenljivkami
  • Spremenljivka – predalček, v katerega se shranjujejo lastnosti objekta; iz “predalčkov” verjetno izhaja tudi priljubljena fraza “ti pa nimaš vsega pospravljenega“
  • Kontekst – okolje, v katerem se objekt nahaja; nanaša se tako na fizično okolico kot na vremenske vplive in valovne dolžine, ki jih oddajajo drugih objektov (od tod tudi “dragi Ata Smrk, midva trenutno nisva na isti valovni dolžini“)
  • Metoda – evolucijski, psihološki, vzgojni, strateški ali drugi manipulativni prijem ali poseg 😀
  • Zaporedje – zaporedje ukazov, ki se izvedejo eden za drugim; npr. najprej štalca, pol pa kravca.
  • Vejitev – točka v programu, kjer potek programa sledi eno izmed vej v vejitvi – glede na pogoj; npr. če(pejneze > 150 000 EUR) potem kupi_bajto sicer najemi_stanovanje.
  • Zanka – del programa, ki se izvaja tako dolgo, dokler ni izpolnjen nek pogoj, npr. hodi v službo dokler (starost < predpisana starost za penzijo) ali dokler (pejneze > nič) zapravljaj.
  • != pomeni “ni enako”
  • == pomeni “je enako”
  • ; predstavlja poklicno (jezikovno) deformacijo 😀
  • // predstavlja komentarje

Običajno imamo v nekem danem kontekstu več objektov določenega razreda, ki so določeni s spremenljivkami. Denimo, da imamo razrede A, B in C.

Objekt a razreda A je recimo muhast, zato vsakič, ko se spremeni vreme, spremeni svoje razpoloženje. Objekt b razreda B je vedno tečen, ne glede na letni čas, uro, družbo, lokacijo ali zvezdno konstalacijo. Objekt c razreda C je vedno dobre volje, vedno na hece, tudi takrat, ko je najmanj treba. Res vedno.

Za objekt a bi lahko rekli, da je močno kontekstno odvisen, objekt b in objekt c sta  kontekstno popolnoma neodvisna.

Ker je Mati Narava dobra programerka, je ugotovila, da s takim naborom razredov ne bo prišla nikamor. Uvedla je posebno spremenljivko, ki lahko ima vrednost vtič ali vtičnica. Seveda se da za spremembo vrednosti te spremenljivke uporabiti posebno metodo, ki sicer (še) ni hudo pogosta, obstaja pa. Opisana spremenljivka absolutno vpliva na vrednosti ostalih spremenljivk v objektu, to je jasno in dokazano. Preko spremenljivke vtič/vtičnica lahko že razredi (in posledično tudi objekti) med seboj “komunicirajo”, se združujejo in ustvarjajo nove objekte. Dobimo lahko razrede AA, AB, AC, BB, BC in CC (prištejte še permutacije).

Nekateri objekti kontekstno neodvisnih razredov imajo namesto določenih spremenljivk  kar konstante vrednosti oz. krajše – konstantne. Spremenljivke, ki so zelo dovzetne za limitiranje h konstantnim vrednostim, so:  stopnja neumnosti, stopnja nevrotičnosti ali histerije, egoizem itd.

Pri nekaterih objektih je z določenim naborom metod možno lepo nastavljati vrednosti spremenljivk. Nekatere izmed metod so časovno odvisne — prej ko jih pričnemo izvajati, večji in dolgotrajneši učinek imajo (npr. vzgojne metode, strateške metode). Nekatere izmed njih je potrebno izvajati v zanki, spet druge izvedemo samo enkrat in je mir. Npr. rojevanje_objekta (koga) se zgodi samo enkrat, med tem ko je treba kreganje_na (koga) ponavljati večkrat. Obstajajo tudi izjeme, se razume, kjer je treba določeno metodo, ki bi jo sicer lahko izvedli samo enkrat, ponavljati večkrat. Ena izmed takšnih metod je (od)šraufanje_glave (komu).

Primer programa:
Objekt ab je razreda AB; //tečen kot driska večino časa in še bolj tečen, ko je slabo vreme
Objekt ac je razreda AC; //delno odvisen od lepega vremena, večino časa pa dobre volje

ab.jeBedak = 100%; //nastavljanje lastnosti

//objekt ab se odloči izvajati sračkalno metodo v zanki – program izstopi iz zanke, ko ac popizdi
dokler (ac.dobi_popizditis() != “ja!!!!”)
  ab.seri_po_glavi (ac); //psihološka, včasih še strateška metoda sračkanja po glavi

//če je objekt ac vsaj malo agresiven, se bo odločil ab-ju šraufati glavo, dokler ne bo pomirjen
//primer vejitve, znotraj katere je zanka

če (ac.je_malo_agresiven() == “res je”) potem
  dokler (bc.vrni_stopnjo_pomirjenosti() != “zen”)
    bc.šraufaj_glavo(ab);

Zdaj ste verjetno že ugotovili, da znate programirat 😆