Kafetanje je lahko odlična priložnost za pripravo švasarij, recimo te, ki sledi. 🙂
Najprej terminologija, ki jo bom uporabljala. Programerji, pozor, ni čista preslikava iz programiranja, zato se ne razburjajte, ja? 😛
Pri programiranju življenja se uporablja naslednje:
- Razred – predpis, kakšen naj bo objekt; npr. predpis, da ljudje (načeloma) nimamo repa, da imamo glavo (ni nujno) …
- Objekt – oseba, katere življenje se programira; sam objekt je lahko spremenljivka, vendar je vsak objekt tudi določen s spremenljivkami
- Spremenljivka – predalček, v katerega se shranjujejo lastnosti objekta; iz “predalčkov” verjetno izhaja tudi priljubljena fraza “ti pa nimaš vsega pospravljenega“
- Kontekst – okolje, v katerem se objekt nahaja; nanaša se tako na fizično okolico kot na vremenske vplive in valovne dolžine, ki jih oddajajo drugih objektov (od tod tudi “dragi Ata Smrk, midva trenutno nisva na isti valovni dolžini“)
- Metoda – evolucijski, psihološki, vzgojni, strateški ali drugi manipulativni prijem ali poseg 😀
- Zaporedje – zaporedje ukazov, ki se izvedejo eden za drugim; npr. najprej štalca, pol pa kravca.
- Vejitev – točka v programu, kjer potek programa sledi eno izmed vej v vejitvi – glede na pogoj; npr. če(pejneze > 150 000 EUR) potem kupi_bajto sicer najemi_stanovanje.
- Zanka – del programa, ki se izvaja tako dolgo, dokler ni izpolnjen nek pogoj, npr. hodi v službo dokler (starost < predpisana starost za penzijo) ali dokler (pejneze > nič) zapravljaj.
- != pomeni “ni enako”
- == pomeni “je enako”
- ; predstavlja poklicno (jezikovno) deformacijo 😀
- // predstavlja komentarje
Običajno imamo v nekem danem kontekstu več objektov določenega razreda, ki so določeni s spremenljivkami. Denimo, da imamo razrede A, B in C.
Objekt a razreda A je recimo muhast, zato vsakič, ko se spremeni vreme, spremeni svoje razpoloženje. Objekt b razreda B je vedno tečen, ne glede na letni čas, uro, družbo, lokacijo ali zvezdno konstalacijo. Objekt c razreda C je vedno dobre volje, vedno na hece, tudi takrat, ko je najmanj treba. Res vedno.
Za objekt a bi lahko rekli, da je močno kontekstno odvisen, objekt b in objekt c sta kontekstno popolnoma neodvisna.
Ker je Mati Narava dobra programerka, je ugotovila, da s takim naborom razredov ne bo prišla nikamor. Uvedla je posebno spremenljivko, ki lahko ima vrednost vtič ali vtičnica. Seveda se da za spremembo vrednosti te spremenljivke uporabiti posebno metodo, ki sicer (še) ni hudo pogosta, obstaja pa. Opisana spremenljivka absolutno vpliva na vrednosti ostalih spremenljivk v objektu, to je jasno in dokazano. Preko spremenljivke vtič/vtičnica lahko že razredi (in posledično tudi objekti) med seboj “komunicirajo”, se združujejo in ustvarjajo nove objekte. Dobimo lahko razrede AA, AB, AC, BB, BC in CC (prištejte še permutacije).
Nekateri objekti kontekstno neodvisnih razredov imajo namesto določenih spremenljivk kar konstante vrednosti oz. krajše – konstantne. Spremenljivke, ki so zelo dovzetne za limitiranje h konstantnim vrednostim, so: stopnja neumnosti, stopnja nevrotičnosti ali histerije, egoizem itd.
Pri nekaterih objektih je z določenim naborom metod možno lepo nastavljati vrednosti spremenljivk. Nekatere izmed metod so časovno odvisne — prej ko jih pričnemo izvajati, večji in dolgotrajneši učinek imajo (npr. vzgojne metode, strateške metode). Nekatere izmed njih je potrebno izvajati v zanki, spet druge izvedemo samo enkrat in je mir. Npr. rojevanje_objekta (koga) se zgodi samo enkrat, med tem ko je treba kreganje_na (koga) ponavljati večkrat. Obstajajo tudi izjeme, se razume, kjer je treba določeno metodo, ki bi jo sicer lahko izvedli samo enkrat, ponavljati večkrat. Ena izmed takšnih metod je (od)šraufanje_glave (komu).
Primer programa:
Objekt ab je razreda AB; //tečen kot driska večino časa in še bolj tečen, ko je slabo vreme
Objekt ac je razreda AC; //delno odvisen od lepega vremena, večino časa pa dobre volje
ab.jeBedak = 100%; //nastavljanje lastnosti
//objekt ab se odloči izvajati sračkalno metodo v zanki – program izstopi iz zanke, ko ac popizdi
dokler (ac.dobi_popizditis() != “ja!!!!”)
ab.seri_po_glavi (ac); //psihološka, včasih še strateška metoda sračkanja po glavi
//če je objekt ac vsaj malo agresiven, se bo odločil ab-ju šraufati glavo, dokler ne bo pomirjen
//primer vejitve, znotraj katere je zanka
če (ac.je_malo_agresiven() == “res je”) potem
dokler (bc.vrni_stopnjo_pomirjenosti() != “zen”)
bc.šraufaj_glavo(ab);
Zdaj ste verjetno že ugotovili, da znate programirat 😆
Ne strinjam se z lastnostjo jeBedak, ker je po logiki in nomenklaturi Boolean spremenljivka – True/False :). 86% bedak ??? Al je al pa ni :). Lahko je pa 75% nasmejan :).
Eh, vidiš, ko razmišljaš črno-belo 😛
jeBedak je vsekakor lahko številčna vrednost (ne Boolean), ker so ljudje v določenih situacijah bolj bedasti, v drugih spet manj.
To se še najboljše vidi pri osebkih, ki se opijajo. Ko je takšna oseba trezna, je jeBedak = 0,5% (malo bedasti smo vsi). Po prvem piru začnejo osebi iti tumhajti po glavi. Če je moški, začne mežikati prvi sosedi, če je ženska, se začne hihitati. V tej fazi je jeBedak = 1,5 – 15%, odvisno od pogostosti in očitnosti mežikanja ter glasnosti hihitanja.
Po drugem piru oseba nekaj tumhajtov celo realizira, npr. moški poči mimoidočo žensko po riti, če je osebek ženska, se lahko hihitanje spremeni v krohot in očitno spogledovanje. Seveda je oboje odvisno od samega osebka, ne govorim, da vsi delajo tako. V tej fazi tega primera dobimo jeBedak = 15 % – 95%.
Po treh pirih se oseba odloči, da gre domov in sede za volan. Ne glede na spol: jeBedak = 100%.
No, kaj praviš na to utemeljitev? 😛
No po svoje imaš prav, ampak ti ne dam čisto 100 pik, ker potem menim, da je napačna nomenklatura ali pa ime lasnosti samo :mrgrin: . No vsaj moja navada je da isSomething pomeni meni True/False varianto. Tvoja razlaga tudi ima point in res je po x pirih, je ćlovek bolj bebav, kot po 0 pirih in manj kot po x + 6 pirih 😀 . Torej morda jeKreten (True/False) varianta, ker to pa si ali pa nisi nisi kreten . Tudi jePlehkaKura lastnost ne pozabi, morda bi lahko ponucali tudi jeKreten skipaj s kakšnim prirodoslovnim(da ne bo poslovno 😀 ) pravilom navezanim na spremenljivko, ki ima enum vtič/vtičnica. Kaj praviš na to 😆 ? Pa manjka mi lastnost JeDragoVzdrževanje, ki tudi s kakšnim dodatnim previlom cika na prej omenjeno spremenljivko z enumom, s tem, da to ne pomeni izključevanja ali vključevanja, ampak na podlagi tega veš, kakšno igračo/darilo kupiti ob primerni priložnosti 😀 . Kako se ti zdi pa tole 🙂 ?
Če (ac.JeDragoVzdrževanje==True)
Če (ac.KomunikacijskaVrata==”vtič”)
ac.KupiDarilo(Draga ura”)
Drugače
ac.KupiDarilo(“Drag nakit”)
KonecČe
Drugače
ac.PeljiVKino(True)
KonecČe
Mimo grede – tudi nažgan mislim, da nisem bebav 🙂 . To pomeni, da v tvojem modelu manjka še več lastnosti in prirodoslovne(poslovne) inteligence in pravil 😀 . No ampak za začetek je pa vsekakor v redu, verzija 0.1 Alpha preliminary , recimo ?
Jaoooo, sem vedla, da se bo našel programer, ki se bo vtaknil v primer 😆 V objavi je čisto simpl primer, pa tudi spremenljivke so le nakazane. Življenje je seveda veliko veliko bolj pestro in spremenljivkasto 😆
Tvoj primer kode velja za tipske ženske (kot tipske hiše), ne pa za vse 😛
Moški preveč komplicirate z darili 😛 Ženske smo zadovoljne že z objemom/poljubom/čokoladico/knjigo/rožo/sprehodom/nenapovedanim izletom, tistim ta bolj zahtevnim pa piše že v očeh, kaj bi rade — tako ali tako si že poiščejo dedce, ki jim lahko nudijo bolj “zahtevna” darila (kabrie, nakit, plastične operacije, itd.) 😛
Sem vedel, da boš namerno spregledala, da ne gre samo za sponzoruše ampak tudi za gumpce, ki se dajo sponzorirat 🙂 . Ok že nehujem, da ne zabredem predaleč 😀 …
Se ne bom vsajal v primer (ja, medalja za vzdržnost me bo čakala v postkaslcu najkasneje v torek!) … le namignil bom … da je naši evolucijsko odmaknjeni podskupini neandertalca napisat naj ‘se ne razburjamo’ dovolj dober razlog za šraufanje glave na kubik. To je že vgrajeno v bios in ne upošteva nobenih input parametrov 😈
Hahaha, pa se je Truba razživel, ker je to njegovo področje … 😀
Sama sem sicer opazila, da še kar nekaj razumem 😯 , torej da je nekaj let mučenja z računalniškim programiranjem 😡 , ki so ga izvajali na meni, pustilo posledice … 😈
hm, le kaj me še čaka pri tebi: analiza zaporedne in vzporedne vezave el. elementov? o tem pa skoraj nič več ne vem …. 😕
LOL :onkel:
ROFLOL – z bolečimi trebuškami še kar ležim pod mizo in se ne morem pobrat. Rolam in roflam se. Genialno!