Prasičica, ki ni znala štrikati

Ja, porkamotorka, ni nam lahko, panika je že za vsakim voglom! Panika na levi, ker je nekdo maznil zadnji listič WC papirja, panika na desni, ker se neka brezvezna sparkica preveč “pogovarja” s poštekanci (tistimi, ki poštekajo sparkico, sparkščino in njej sorodne jezike), panika zgoraj, ker je upravljalec vremenostroja redno vložen — pa ne kot kisla murka v kis, ampak kot močerad v špirit — in navsezadnje skoraj panika spodaj, ker prasičica ni znala štrikati.

Prasičica Z., ki je že drugo leto veselo onjkala po svojih treh kvadratnih metrih štalce, je skozi odprto okno slišala novice o neki svajnflu. Ker ni bila ravno nora — svinje namreč sodijo med zelo inteligentna bitja, so skoraj takoj za Adamsovimi “… in hvala za vse ribe” delfini — je seštela, zdelila, skorenila in zintegrirala vse slišano. O porkaparkelj, pa ravno zdaj, ko jo je malce nahladilo! Problem je bil v tem, da se je prasičica Z. nekaj dni nazaj ponoči vozila z odprto streho oz. brez nje. Gospodar je namreč tako trdno spal, da ga niti medplanetarna obstreljevanja z gnilimi jajci ne bi zbudila, zato je izkoristila priliko in se s traktorjem malce popeljala po vasi. Traktor je bil brez strehe, bilo je fantastično — veter je tulil okoli njenega rilca, ji kravžljal repek in mršil naglavne ščetine. Posledica: rahlo povišana temperatura, puščajoči rilec in napadi kihanja. Do sedaj ji je uspelo prikriti kihanje v navzočnosti gospodarja tako, da je simulirala kasaški drnec, ki jo je postavil ob bok najlepšim lipicancem.

Ponoči je tuhtala, premlevala in ojnkala v sanjah. Našla je rešitev! Zaštrikala si bo pulover! Od samega navdušenja se je zbudila in vsa v ognju sanj hiperaktivno pogledovala levo-desno, leevoo-deesnoo, leeeevooo-deeesnooo, o šit, s čim pa naj štrika?! In če bi že imela s čim štrikati, saj NE ZNA! Paaanikaaaaa! Panikaaaa! Panika. Pan… Brezveze. Ni rojena za paniko.

Naslednji dan se je skrivaj odštulila gospodarju v bajto in pri gospodarici zbrskala štrik-igle in priročnik “Štrikanje za telebane (in pujse)”.

Celo noč je gonila štrik-igle, da so oba, gospodarja in gospodarico, tlačile nočne more. Sanjala sta o neznanskih stonogah, ki so v čevljih z visoko peto škljopotale naokoli kot bizarne domine. Proti jutru enkrat je prasičica Z. zaspala od utrujenosti. Takoj ko je odprla oči, je hotela nase navleči pulover. Kak pulover, prosim lepo, če sploh ni imela volne?! Mlatenje štrik-igel v prazno ni dalo nekih hudih rezultatov, edina posledica – dve vojni žrtvi: dve pajkovi mreži sta bili do amena scotani, huje, kot če bi bili na fronti.

Od razočaranja je zaspala. Spala je in spala … celih pet minut! Zbudila se je in poskočila, kot bi jo kdo spekel za uho. V enem šubu je dobesedno naskočila ovco Beetko, ki je zaradi stare slave mislila, da je nedotakljiva. Še preden se je Beetka zavedela, kaj jo je zadelo (vem, da vi veste, samo Beetka ni vedela, porkaduš!), je ostala brez volne na riti … in na bokih … in na vratu … in na plečih. Razjarjeno se je stresla, da je prasička Z. odletela kot posrani golob.

Obe sta obstali.
Na eni strani oskubljena Beetka na robu solz.
Na drugi strani prasička Z., ki so ji medtem pognali vražji rogEci.
Vmes kup volne.

Dvakrat sta zaokrožili okoli kupa volne.
Gledalci (če bi to bil špageti-vestern), bi pričakovali, da bo zdajzdaj katera izmed njiju potegnila revolver (?!).

Prasička Z.: “Šlic maš odprt!”
Beetka se je sklonila, itak, prasička Z. pa je med tem pobasala ves kup volne, se zakrohotala in rekla: “Svašta.”

V naslednjih dveh dneh je prasičica Z. zaštrikala en pulover, dva brezrokavnika, ene fukiš kopalke, en šal, dvojne zokne in tri torbice za telefon.
Prehlad jo je minil in veselo ojnka še danes, če je že niso predelali v klobase.

KONEC. THE END. ENDE. FIN.

Ne, ne, neeee! Malo še. Ni še konec. Ziher vas zanima, kaj je z Beetko.
Beetka je odkupila en pulover, ene zokne in eno torbico za telefon, češ, kao “nič ti nisem zamerila, še naprej bova najboljši prijateljici, pa take fore”.
Pravkar je odložila knjigo “Maščevanje za ovce in kako se pri tem ne zašvicati ful”. Mwhahahaha, mwhahaha!
Iz neznanega razloga ji je zrasla črna dlaka in dobila je rdeče oči.

Mogoče pa le sedi na WC školjki in je ravnokar ugotovila, da je nekdo porabil zadnji listič WC papirja. Ha, kdo le …

Bookmark the permalink.

One Comment

  1. samo da ni panike, ker pujse ne marajo (ne maramo) panike … :mrgrin:

    ti se kar meni s poštekanci in poštekanci, če komu ni ni kaj prav, pa povej zame … z veseljem jih spražim, potem pa kuham do mehkega v ekonom loncu 😈

Comments are closed