Pride tak dan, ko si želim, da bi bila lastovka. Ali pa noj. Ni važno, glavno da je pernato. Pride pa tudi kak dan, ko si ne želim leteti, a vseeno lastovičim.
V novi stavbi, v kateri službujem, delavci zadnja dva tedna sanirajo razpoke v tleh. Prosim, ne sprašujte, kaj delajo razpoke v betonskih tleh nove stavbe, ker ne vem, sumim pa, da jih povzročajo betonski črvi. 😈 Resno! Če lahko lesni črvi grickajo lesena vrata, lahko po moje betonski črvi grickajo beton. Preprosto kot napol pojedena klobasa v pasulju. 😉
Delavci so pri svojem delu (seveda) organizirani, kot je organizirana najmanj organizirana popolnoma neorganizirana skupina delavcev. Se pravi — niso. Late, rdeče-beli opozorilni trakovi ležijo tam, kjer se jih ne rabi, tam, kjer bi dejansko opozarjali na sveže odpravljeno (namazano, zamazano, z neko maso napocano) razpoko, jih ni.
Na mojo žalost se je razpoka pojavila tudi na začetku stopnišča. Sem v drugem nadstropju in dnevno stopicljam po stopnicah gor in dol(kljub temu da imamo dvigalo), zato me je zaprtje stopnišča z lato in trakom globoko prizadelo. 😀
Po treh dneh neuporabe stopnišča sem bila zastrašujoče depresivna, ker se mi je zdelo, da je masa, s katero so napocali razpoko, že zdavnaj suha. Vsaj drugje je bila. Čudilo me je, da še niso umaknili traku. 😕
Končno sem nekaj čez poldne opazila, da traku ni več oz. da z ograje visijo le še ostanki. Očitno je nekomu drugemu šel trak na živce in ga je enostavno scotal. 😀 Juhej! To je pomenilo, da lahko spet dirjam po stopnicah in tekmujem z dvigali. 😀
Imela sem opravke v pritličju, do katerega sem prišla po drugi strani (aha, tudi to se da), vračala pa sem se po že omenjenem stopnišču. Ker so bile moje misli pri metulačah in Shreku, sem hudo zamišljena (in z glavo v oblakih) stopala z ene stopnice na drugo, dokler nisem prišla do vrat, ki vodijo s stopnišča na hodnik.
Seveda! sem spregledala lato, ki je ležala na moji poti. Seveda! sem brcnila vanjo, da jo je odneslo na hodnik. Seveda! sem pri vsem skupaj zgubila ravnotežje. Seveda! je bilo na hodniku polno študentov, ki so čakali na izpit. Seveda! je brca v lato povzročila neznanski hrup, ki je celotno bajto stresel do temeljev.
Na srečo je prevladal samoohranitveni nagon, ki je preprečil, da bi se zvrnila na vse štiri (kot pijana oslica) in to pred študenti. Namesto tega sem lastovičila: pristala sem na eni nogi kot mičkeno majčkeno rahitična lastovka. Pogledala sem naokoli, koliko študentov se krohota … nihče se ni. Zgleda, da jih je čakal dokaj zaj* izpit in se niso imeli časa ubadat z mano in mojim lastovičenjem. 
Hmmmm, a to pomeni, da se svet le ne vrti samo okoli mene?! 😈
Za vsak slučaj sem si nadela nasmešek od ušesa do ušesa (v stilu “hehe, ja, tudi meni je smešno”) in se hitro zaprla v svoj brlog. 😆
Če me je kdo od študentov vseeno videl in se pri tem vsaj nasmehnil, brcanje v lato ni bilo zaman
Slovar
- lastovičiti – izvajati zapletene gibe udov, da bi spominjali na lastovko
- lata – kos lesa, na katerem si lahko zlomiš mezinec
- grickati – grizljati, kot bi grizljali zadnji košček čokolade
- napocati – nemarno pacati z neko stvarjo do neprepoznavnosti ali onemoglosti
- scotati – besno raztrgati, strgati
Upam, da se študenti niso naučili kake nove kletvice…
si spoznala od blizu vrhunec “slovenskega” gradbeništva…
a se ti tud bojiš dvigal oziroma kot bi rekel moj sošolec, ti je samo neprijetno v njih?
drgač pa ma naš faks tud razpoke na stopnicah, sam se ne trudijo tolko s popravlanjem. so dal samo ena steklca, da so vidl, če se te razpoke kej večajo in glede na to, da so stekelca popadala, sklepam, da se. sam dokler bom js diplomiral bomo itak že nov faks mel 😉
sm pa mislo, da se mi vas bojimo, ne vi nas, čeprav je zadnjič ena profesorca hotla pobegnt, ko nas je vidla ene 15 čakajočih na ogled.
Jaz sem tvoja zelo resna konkurenca :fly:
Normalno, da so se vsi režali. 😆 Le obraz so za bukle skrili 😉
Če bi bila napravljena v kakšnega pernatega ‘reptila’ (reptil se tako fino sliši, čeprav gre za plazilca), bi bilo sploh smešno. 😆
Le kje sem bila jaz z mojim :paparazzi:
Se spomnite igre “leti, leti leeeetiiii. …. (SparkicA!)”
Pri tem pokažeš s prsti navzdol 😀
men se zdi, da se eni mal norca delajo s tvojega lastovičenja. :bumpy:
pa saj lahko greš v tečaj juda ali kake podobne veščine, tam se učijo lastovičenja in padalkovanja (kako pravilno pasti)
v slovar dodajam besedo padalkovanje = ko padaš nenamerno, pa mora biti videno kot namerno.
Jaz sem zadnjič treniral lastovičenje in padalkovanje, ko sem se spotaknil ob stopnico. Odveč je pripomniti, da se to zgodi ponavadi, ko imaš v roki na pol poln plastičen kozarec s kavo… Sem uspel pasti tako, da se ni preveč polilo, pa da nisem padel v lužo.
@Sebastjan, niso se 😀 Tokrat. Niti malo nisem zaklela … kar je v bistvu čudno 😀
@morfej, to je le vrh ledene gore 😀 Dvigal se sploh ne bojim (saj se tudi kdaj peljem z njimi) 😀 Hec je le v tem, da sem po stopnicah hitrejša, pa še malo se razmigam in premigam, ko že tako ali tako skoraj ves dan preždim za računalom.
Tistega z diplomo in faksom ne bom komentirala …preveč 😉
Saj se ne bojim študentov 😀 Če bi se jih, se ne bi smejala in ne bi tega pisala na blog 😀 Nerodno pa mi je bilo vseeno 😀
@Anka, ti povem, da za naju gravitacija dela čisto po svoje 😀
Hehe, ja, tud meni se zdi, da so se poskrili za bukvice, ker sem videla, da so se jim tresla ramena 😀 Lahko bi bilo od strahu, lahko pa od smeha 😀
Ti moraš fotkati bolj resne zadeve kot moje lastovičenje 😀
@Si. r., hehe, joj kak si prosiš 😀
@Uršula, itak 😀 Naj jim bo … tokrat 😀 Tudi pri rokometu (tega sem trenirala nekaj let) se naučiš padalkanja in lastovičenja 😀 Padalkovanje bo od zdaj naprej v mojem slovarju 😀
@Sebastjan, spotikanju s polnim kozarčkom kave se reče kavičenje in spada v posebno kategorijo 😀 Še posebej, če si sladkano kavo iz avtomata navsezgodaj poliješ po tipkovnici 😀 Čestitam, da ti je uspelo ogniti se luži 😀
Prosim lepo & hvala 🙂
Če mislim prav (še vedno na Mihi?), še do pred tem nisem in najbrž tudi nikoli ne bom povsem poštekal arhitekture oz. nekega širšega načrta za to stavbo. 🙂 Po principu … aw, it’s cute …
… but it’s WRONG. 😈