Sparkica in (njen) Možganostroj

Podolgem in počez se da delati marsikaj: preveslati ocean, prekolesariti zemeljsko oblo, preleteti obzorje, prediskutirati kakšno zadevo, obljubljati nemogoče… Podolgem in počez se da tudi potepati z mopedi in motorji… s spodnjim gre sicer bolj počasi, a se vseeno daleč pride, zato jih nikar ne podcenjujte.

Mi smo se seveda peljali z mičkeno večjima 😉

Včeraj so bile na tapeti vasice sosednje Avstrije in sladoled v Murski Soboti. Prvi postanek, sicer prisilno-obvezen, je bil na bencinski črpalki v Lenartu (v Slovenskih Goricah), nakar smo jo mahnili čez Trate na avstrijsko stran.

Sem že omenila, kako krasno se je fijakati zdaj, ko ni več mej? 😀

V majcenem zaselku St. Peter am Ottersbach smo zagledali razgledni stolp zanimive oblike. Seveda smo splezali nanj 😆 Sem namreč iz družine gorskih koz in kozlov: ne moremo mimo v nebo štrlečih stvari, ne da bi jih preplezali

Stolp je v celoti lesen in na vrhu sem dobila rahlo morsko bolezen, saj se je vse skupaj zibalo. Najprej sem pomislila, da sem pijana, vendar od ene kave in vode človek ni ravno pijan. Ali pač? 😉

Še večje presenečenje me je čakalo pod stolpom. Zdi se mi, da je čas parjenja metuljev, ker jih je bilo kot listja in trave. No, pravzaprav sta bila samo dva, ki sta se prerivala, premetavala, lovila in morebiti celo doldajala v zraku na tak način, da ju je bilo vsepovsod polno. Eden od njiju se je utrudil in se mi ponudil za vizualno razdajanje. Seveda nisem mogla reči ne.

Na poti je moje tretje oko ujelo nenavadne skulpture. Okej, niso nenavadne, vendar ne morete trditi, da jih lahko srečate na vsaki ulici. 😆

Ljubitelji bučnega olja: kmalu se bo odprla sezona. Pripravite flaše, kante, sode, kangle, empare, golide, sklede in vse, kar drži olje.

Nekje vmes smo naleteli na grad, na dvorišče katerega žal nismo šli, ker nismo vedeli, v kaj se spuščamo. Smo pa zato na razdalji špukeca srečevali najrazličnejša sakralna obeležja: od kapelic, cerkvic, do križev in spodnjih stvari, ki jim ne vem imena.

Zapazila sem ogromna polja koruze. Morja koruze. Oceane koruze. Spodnja hiška se je celo utapljala v enem izmed njih… Pokrivajo cele griče do koder ti seže oko. Skoraj grozljivo. Jezilo me je, ker je koruza rasla čisto ob cesti. Zakaj? Ker je tako visoka, da nisem nič videla čez njo 😀 Kot bi se vozila po pragozdu koruze z asfaltno reko na sredini 🙂

Šli smo še skozi Gnas, Feldbach, St. Anna, Deutsch Haseldorf, Pölten, Radkersburg in v Gornji Radgoni nazaj v Slovenijo, od koder smo pičili v Mursko Soboto na sladoled.

Da ne bom predolga in predvsem, da ne bom predolgo utrujala s flancanjem, še nekaj fotk… Sladoleda na koncu nisem slikala, lahko pa si ga predstavljate 😈

Prosim, vzemite v obzir, da jih je bila večina fotkanih kar z motorja med vožnjo

Slovarček

• fijakati: brezciljno tavati, se vmes trikrat izgubiti in se na koncu vseeno čudežno vrniti domov
• flaša: če kdo ne ve, kaj je flaška, naj se oglasi pri meni, da ga/jo peljem na flašo pira 😀
• kanta: majhna ali večja posoda, ponavadi plastična, lahko je tudi kovinska; v njo se da fino postaviti koga na glavo, npr. smetišna kanta, ali vanjo spraviti šraufe, ko je prazna, npr. kanta barve
• kangla: srednje velika kovinska posoda za prenašanje mleka ali za streljanje s karbidom 😆
• empar: plastično vedro, ponavadi z odlomljenim ročajem in počenim robom
• golida: ni gujdek in ne galama, pač pa je spet neke vrste posoda za mleko, pitajboga kakšna 😆
• gujdek: pujsek
• galama: neke vrste rauštaje; v določenem kontekstu tudi prepir; mož običajno reče ženi “Kaj te spet galamiš, baba frdamana!?“
• rauštaje: ruženje, produciranje kovinskih ali nekovinskih motečih in neobičajnih zvokov
• ruženje: ropotanje; “Čuj, ketna nama ruži!“
• ketna: veriga na kolesu, motorju, ali okoli vratu; “Glej kako zlato ketno ma okoli šijaka!“
• šijak: vrat pri perutnini, včasih tudi ljudeh
• špukec: pljunek; razdalja špukeca je odvisna od tistega, ki špuka oz. pljuva; nekaterim nese več metrov, med tem ko drugi uspejo pošpukati sebe po majici 😆