Špageti vestern in malo nočne ljubezni

Ves večer in še malo se mi po živčkih sprehaja melodija iz vesterna The Good, the Bad, the Ugly, morda tudi zaradi vetra, ki zavija okoli vogalov. Malo prej je po štrikanem vzorcu naključij in šnofanja po jutjubu doživela digitalno realizacijo.

Danes bi se naj še videl utrinkast roj, zato sem polna upanja kar bosa odstopicljala v zametek viharja zunaj. Takoj ko sem zaprla vrata za seboj in se zastrla v nebo, sem ga videla. Enega samcatega. Veter mi je kuštral lase in jih prepletal v sračje gnezdo. Okna v bajti so žvižgala (in še žvižgajo), kot da imajo koncert, zunaj jim je spremljevalno zvočno kuliso delalo šumenje listja, dihanje trave in neslišen zvok samote. Mesto, na katerem sem stala, ni bilo pravo. Odtacala sem po pločniku in se skoraj zalepila na sveže prepleskane rešetke, ki varujejo kletna okna. Na srečo je barva že nekoliko prijela in uspelo se mi je rešiti brez žaganja stopal.

Legla sem na travo in se zazrla v zvezde. Misli so med preštevanjem letal odfrčale beyond. Prezgodaj je še za njihovo razpršitev v veliki kruti in temni svet.

Uživajte v tara-ra-ra-ra in bodite nocoj (danes) malo good, malo bad in malo ugly 😉 Grem še za trenutek zret v zvezde…

Ko ima dan zagonitis

Pride kak dan, ki ga enostavno zagonimo (le v delovnem smislu) in tako dan zboli za zagonitisom. Ker se je moje jutro začelo dokaj pevsko iz čistega veselja nad neprisotnostjo smradu, je dan že nakazoval prve znake zagonitisa. Prav zares — znaki so kmalu prerasli v neobvladan izbruh. Nič hudega. Še vedno lahko rešim večer z dvojno mero merico dela. Bomo videli, je rekel slepi.

Zagonitis je hudo nalezljiv. Če ne boste dovolj pazljivi, se lahko naleze tudi vaš dan.

Ker je že Zvita ugotovila, da paše tu in tam vsaj malo grešiti (tudi s kakšnim manjšim za zagonitisom obolelim dnem), seveda ne bom obžalovala. Ne, niti slučajno. Saj je že Edith Piaf povedala, da ne obžaluje, zakaj bi potem jaz?! Non, je ne regrette rien.

O piciklu, gnoju in težavah

Pravijo, da je bicikel ali dvokolo (tudi picikel) prevozno sredstvo brez lastnega pogona, a morfej in jaz veva, da je potreben vsaj en konj ali oslica, da zadevo spraviš v pogon. Kljub temu je picikel zelo priročen in uporaben, sploh ko so razdalje prevelike za pešhonde in premajhne za vozakanje z avtomobili. Zaradi svoje priročnosti je še posebej mamljiv za tatove koles. Majkicujim, če katerega dobim, ga spečem za uho, da bo imel pet let o čem razmišljat, ko ga bo peklo.

Naivneži zaščitijo svoja kolesa s preprostimi ključavnicami, drugi uporabljajo težke verige, tretji uporabljajo kombinacijo obojega, a se jim običajno pod vso hudimano zaščitno kovino picikel polomi. Zgodi se tudi, da tatovi najprej maznejo ključavnico, čez kak dan ali teden pa dipnejo še kolo.

Kako preprečiti krajo? Enostavno. Picikl namočite v gnojnico ali premažete s hlevskim gnojem. Z morfejem sva predlagano rešitev hipotetično preizkusila in nastal je spodnji komad. Morda v bližnji prihodnosti posnameva še videospot 😆 😈

Download Picikl po Sparkičino 😀

Leteče Potepuhe prosim za odpuščanje, ker sem za osnovo izbrala njihov komad Bicikl. Originalni komad je absolutno njihov, poslušani zmazek pa je plod moje brezmejne budalščine in trohe preveč prostega časa :mrgreen:

Še besedilo, če bi si radi prepevali zraven:

Popravo sem picikl, zaščito sem ga mal,
sem z gnojem ga namazo, da mi ga ne bi fkral,
sem fejst ga še sfriziro, z(d)aj dirja ko hudič,
še sparkico nabasal in grema kar na Vič

čez mesto hitro furam, da ona dere se
“boš pelo bol počas!, ker gnoj direkt mi v oke žge”
vujžgem gor po bremzi, a zajla ftrga se
ji rečem “Skoči baba!”, a žal sma pa(d)la že!

Refren:
On: Vsed se gor na štango, bova tko hitrej pršla.
Ona: Dej gnoj že dol z bilance, da nem tukaj bruhala!
On: Eh, kaj se dereš baba, že tak vse skup k vragi gre?!
Ona: Zakaj si me pa peeeelaaaal, čisto čisto prav ti je!

Sma končno se pobrala, vse skup zašraufala,
prikolico pripela in gnoj nabasala,
sem babnici požugal, da naj ne dere se,
ker sitnih bab je dosti, le morfej eden je.

Z brzino sma divjala, da vse frčalo je,
še poštarja podrla, mu rekla “Kaj pa je?!”,
policaju kapo zbila in mamko zrušila,
gnoj sva ves zgubila, je vsa zaščita šla!

Refren:
On: Vsed se gor na štango, bova tko hitrej pršla.
Ona: Dej gnoj že dol z bilance, da nem tukaj bruhala!
On: Kaj se dereš baba, lej saj gnoja nič več ni?!
Ona: Zakaj pa nič ne rečeš, meni meni še smrdi!

Slovarček

  • picikel: pojasnjeno že zgoraj
  • pešhonda: lastnonožni pogon ali pešačenje; ja vem, samo norci še to obvladamo
  • vozakanje: predvsem mestna vožnja z avtomobilom; pelješ se 2 metra, stojiš 5 minut, se spet pelješ 2 metra, stojiš, itd.
  • mazniti: na skrivaj ukrasti in se pri tem zlobno režati
  • dipniti: na skrivaj ukrasti in se pri tem še bolj hudobno režati
  • fkrasti: mazniti, dipniti
  • fejst: zelo, močno
  • vujžgem: udariti ali močno potegniti
  • zajla: jeklena vrv
  • zašraufati: sestaviti, pritrditi z vijaki; v skrajni sili zašvasati
  • štanga: prečka na kolesu
  • bilanca: krmilo