Pa-idi-nekam! darilo zame

  By , ,

Za jesenjo ponavadi pride zima. (Joj, pozabila! Dala sem gret vodo za kavo! Takoj bom z mislimi nazaj pri zimi.) Naj nadaljujem med srkanjem kave … Z zimo in snegom pride čas tudi za moj rojstni dan. Namig: enkrat februarja 😉

Če ne boste porabili vsega denarja za božična, novoletna darila in če vam ga bo ostalo potem še dovolj za dan žena, imate idealno priložnost za zapravljanje denarja – darilo zame. Ker sem dobra duša, vam bom izbiro olajšala. Nočem, da bi porabili preveč energije za frfotanje iz trgovine v trgovine med iskanjem super duper posebnosti zame. In ne, ne želim si belega jopiča z rokavi na hrbtu, niti ne krasnega lepilnega traku za depilacijo brčic nad ustnicami (z drugimi besedami “shut-up-bitch-duck-tape“), tudi ne samotnega otoka sredi oceanojebine. Želim si … Takoj bom povedala, le na vaša potencialna vprašanja odgovorim 😆

Možna vprašanja

  • Zakaj bi ravno vi bili tisti, ki bi mi nekaj podarili za rojstni dan?
    Zato, ker bo to po novem vključeno v zakon. Zakon o celostnem razvoju Možganostroja bo v prvem členu zapovedoval, da je potrebno Sparkici kupiti darilo za rojstni dan. Pika. Klicaj, če hočete.
  • Zakaj si lahko sama izberem darilo?
    Ker vas nočem spraviti na rob bankrota — na tem delajo že drugi. Nočem, da vaši ožji sorodniki popizdijo ob misli, da bi vi kupuili zame diamante ali drage kamne, mi podarili svoj avto ali gancnoj prenosnik (še topel, izpod čekiča).
  • Sem ob rojstvu padla na glavo?
    Ob rojstvu ne, kasneje pa res. Velikokrat. Z drevesa.
  • Bi rada obogatela na vaš račun?
    Niti slučajno, moja želja je majhna, skromna in … :mrgreen:

Vas že muči, kaj je tisto, kar si želim? Se že vlečem kot čigumi? 😀 Želim si … Želim si … želim si …

… ukulele 🙂

Mirne duše rečete “pa idi nekam!” 😆

Iz vsega srca si želim to malo ljubko stvarco. Da se jo dobiti tudi pri nas, v Sloveniji. Toliko da veste 😀 Boljše stanejo okoli 50 evrčkov. Če niste šuft, mi boste kupili še dober mikrofon 😀

Ukulele v akciji …

Še malo ukulel 😀 Mislim, da sem zaljubljena 😀 Definitivno sem zaljubljena!

MaMlaz, če bereš tole … je bil tisti inštrument iz sanj mogoče podoben ukulelam? :mrgreen:

Slovarček:

  • shut-up-bitch-duck-tape – splošno namenski samolepilni trak; uporabiti se ga da za popravljanje stvari, ugrabitve ali utišanje nadležnih blebetalcev;v ameriških filmih ga uporabljajo na tone in je značilne sivkasto-srebrne barve
  • oceanojebina – sorodno vukojebini, le da je sredi oceana
  • gancnoj – včasih tudi nagelnoj (nagelneu), pomeni pa čist frišno zadevo
  • frišno – čisto čisto novo, ampak zares novo!
  • izpod čekiča – ravnokar vzeto iz pečice ali narejeno pred nekaj sekundami
  • čigumi – žvečilka, tista frdamana stvar, ki se rada prilepi na podplat 😕 rabljene žvečilke vrzite v koš, ne na tla, ker če vas dobim pljuvati čigumije po tleh, vam jih bom zapletla v lase! In to je obljuba!
  • pa idi nekam! – priljubljen vzklik (sploh v Mariboru ) ob novici, ki je sogovornik ne more dojeti, ali ji ne more verjeti, ali pa bi rad le na bolj prijazen način govorcu povedal, da je malo zmešan; lahko pomeni tudi “goni se u 3pm” 😕
  • šuft – gajc
  • gajc – škrtica 😀

Melankohol in žolčni kamni

  By , , ,

Hotela sem vam ponuditi malce melanholije za deževno petkovo jutro, da zaključim morilski teden, ki mi ga je uspelo zvaliti preko roba časa. Čaka me še en podoben teden in za njim še eden in še eden in še eden vsaj do konca leta. Potem bo vse boljše 😀 Kdo je zdaj optimist, a? 😆

Ne uspem (dovolj pogosto) pisati svojega bloga, niti ne gostovati pri Rentonu, niti slučajno ne uspem prebirati vaših, kaj šele, da bi moj kaotično sfrkan možganostroj sproduciral (obljubljeni) fleš-filmček z JBjem. JB se trenutno kuja v kleti, zaprt v zvezdniški sobi in igra emota. Bemusunce, nihče ni več varen pred tem.

Ko sem že ravno razmišljala o melanholiji, sem se vprašala, kdo je to besedo sploh našvasal. Wikipedija pravi, da so jo dobesedno našvasali Grki in da pomeni črn žolč (melas = črno, hkolé = žolč). Trden dokaz, da se besede dejansko švasajo, če mene vprašate 😀

Melanholija naj bi imela korenine v Hipokratovi teoriji o štirih osnovnih telesnih sokovih (črni žolč, rumeni žolč, kri in sluz). Pri zdravem človeku so sokovi v ravnovesju, porušeno ravnovesje pa povzroči, da človek zboli. Melanholijo povzroča preveč črnega žolča, baje. 😆 Na teoriji o človeških sokovih je zgrajen tudi Unani zdravilski sistem. Jap, kar poglejte si, da boste vedeli, zakaj ste kolerično sangvinično flegmatično melanholični 😀

Morda pa zgornja teorija ne drži najbolj in dejansko zauživanje melankohola povzroča žolčne kamne? 😀

Melankohol je posebna vrsta pijače, ki nima nobene veze s C2H5OH. Ne dobimo ga z žganjekuho ali čaranjem nad grozdnim moštom. Melankohol lahko nastane spontano, lahko se prelije iz ene osebe na drugo (nacukamo se ga na daljavo), lahko pa nam ga nalijejo drugi s svojimi dejanji, besedami, neizvršenimi dejanji ali celo neizgovorjenimi besedami. Nevarna reč je tale melankohol, sploh zato, ker ga nekateri zlorabijo kot drogo.
Za razliko od navadnega alkoholizma, kjer pride sčasoma do regresije (alkoholik se psihično in fizično vrača na stopnjo dojenčka), vodi kronični melankoholizem še korak dlje, ne samo do faze dojenčka, pač pa do stopnje, ko melankoholik (pazite, ne melanholik!) pobere igrače, reče vsem “jebite se / fak ju” in gre na slivo.

Melanholiki so zelo blaga oblika melankoholikov, vendar … če se njihovo razpoloženje v roku nekaj dni, tednov, mesecev, let ne izboljša, je čas za drastične ukrepe, sicer je melanholik v nevarnosti, da začne nositi igrače na kup. V tem trenutku apeliram na vas: če vidite melanholika, ki prehaja v začaran krog kroničnosti, ga (jo) najprej nežno za bučo, potem ga (jo) malce objemite, dajte lupčka na uč (oko) in ga (jo) peljite na sladoled, kompirček, pečene kostanje … Lahko tudi na hrenovko 😆

Tako. Zdaj pa še malce melankohola, ki bo spral sivino današnjega dežja in mu pridahnil kanček temno modre. Hik! 😉

Meni pa že ne!

  By , ,

Govorila sem “meni se to ne more zgoditi, meni pa že ne!” . A se je. Marsikaj.
Govorila sem tudi “jaz tega že ne bi, jaz pač ne“. A sem. Marsikaj.

Trdila sem “nikoli ne bom, res nikoli“. A sem. Marsikdaj.
Trdila sem še “vedno bom, res vedno“. A nisem. Marsikdaj.

Rekla sem si “tega ne zmorem, ni šans“. A sem. Je šans.
Rekla sem si večkrat “ustavila se bom, ne gre“. A se nisem. Je šlo.

Zdaj pa pravim le še “muuuu, muuuu” :mrgreen: