Spet je čas za nadaljevanje mini akcijskega priročnika. V prvem delu smo spoznali, kako obvladati grde poglede, v drugem delu kako ravnati ob izbruhih jezice in prekomernega preklinjanja, danes pa vam bom razgalila in razkrinkala tri naslednje zahrbtne simptome …
Četrti, peti in šesti znak, da ste žrtev zarote: prepogosto zavijanje z očmi, vzdihovanje in zdiranje
Najprej vas moram postaviti na realna tla. Zavijanje z očmi se ne dogaja le pri osebah, ki se pahnejo v nezavest. Tudi se ne dogaja le pri osebah, ki na žalost doživljajo določeno vrsto napadov (recimo epileptične). V našem primeru gre za namerno zavijanje z očmi, ki se ga naučimo že kot otroci. 🙄
Otroci zelo radi zavijajo z očmi, ko je potrebno pomagati, odnesti smeti, se igrati z mlajšimi sosedi in sosedami — tole z igranjem velja le do določene starosti, se razume, ker potem kar naenkrat mladeniči zelo marajo mlajše sosede in bi se še kako igrali z njimi. 
Pri odraslih je zavijanje z očmi veliko kompleksnejši pojav.
Zamislite si naslednjo situacijo: vsepovsod bi imeli ogledala ali kamere, da bi se lahko ves ljubi dan opazovali. Ostali bi seveda mislili, da smo narcisi; ker pa nas mnenje drugih v dani situaciji ne bi zanimalo, bi se posvetili le štetju zavijanj z očmi. Po tri tedenskem vzorčenju bi dobili povprečno število zavijanj, ki bi ga lahko nato analizirali s slovenskim, evropskim in svetovnim povprečjem. Da bi vam prihranila obtožujoče poglede ostalih, sem seveda na podlagi lastnega primera (in štetja) posplošila za vse vas. Totalno neznanstveno, strinjam se, a kaj, ko v sili muha še hudiča požre. :angel:
Prišla sem do naslednjih ugotovitev:
Popolnoma nestresni dan v službi :lick:
- vsi ostali na sestankih, dopustih, izobraževanjih ali vragu v riti, sama v pisarni
- prosto popoldne, zunaj sonce
- št zavijanj — 12
Delno stresni dan v službi 😐
- nekaj oseb z mano v pisarni, trije obiski priljubljenih sodelavcev, eden maksimalno dva obiska nepriljubljenih sodelavcev in zmerno teženje
- prosto popoldne, zunaj sonce
- št. zavijanj — 20
Popolnoma stresni dan v službi 👿
- vsi v pisarni, vsi živčni in panični, kopičenje sizifovih opravkov, zanemarnjanje kritičnih lastnih opravil, deset do dvajset obiskov maksimalno tečnih in najmanj priljubljenih sodelavcev
- prosto popoldne, zunaj sonce
- št. zavijanj — 123
Katastrofalni dan v službi :scotsman: :seba:
- spraznjene tri škatlice persenov, privezanost k mizi, flajšter čez usta, ena sama kritično tečna in oh-in-sploh-niti-po-pomoti priljubljena oseba teži sto na uro vsakih pet minut, rok za oddajo dokumentacije prejšnji mesec, šef se spomni, da bi se tega lotili zdaj, ker je prej pozabil 😮
- popoldanske obveznosti, zunaj oblačno ali dež ali snežni metež 🙁
- št. zavijanj — 309 231 199 in raste
Povzetek: če vaše število zavijanj presega kritično mejo 123 zavijanj na dan, ste podlegli zaroti. Skrbno upoštevajte spodnje ukrepe.
Ukrepi za preprečevanje prepogostega zavijanja z očmi: (a) menjajte službo; če to ni možno, (b) delajte z zaprtimi očmi in se sfokusirajte na neko točko na vaši očesni mrežnici. Če niti (a) niti (b) nista sprejemljiva za vaš primer, potrebujete (c) modul za nadzor zavijanja z očmi. Modul se bo kmalu začel prodajati na možganostroju. Prosim za par dni potrpežljivosti. Hvala za razumevanje. 8)
Prekomerno zavijanje z očmi (zapomnite si številko 123!) je tesno povezano z glasnim vzdihovanjem. Tokrat ne gre za vzdihe tipa “O jaaa, tam jaaa! Ahhh, o moj booog!” in tudi ne “Iiiiiiiiiiiiiiiiii, kakoooo lepoooo!”. Vzdihovanje, ki običajno nastopa skupaj z zavijanjem je bolj podobno “arrrrrgggrhhhhhh“, “fkkkkkkkkk“, “šiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit“, “ooooo kaaakeeeeeec“. V teh vzdihljajih je bore malo samoglasnikov (za ponovitev: a, e, i, o, u), a toliko več sičnikov in šumevcev (pravilno domnevate, da gre za s in š in vse njune izpeljanjke).
Vzdihovanje te sorte najlažje preprečite tako, da ves čas dihate le skozi nos, žvižgate napev iz filma Most na reki Kwai, ali pa prepevate Kekčevo pesem, pri tem pa uporabljate le samoglasnike.
Zgoraj opisano vzdihovanje večkrat prerase v zdiranje. Pogosto skasirajo osebe, ki so pri celotni nezavidljivi frki-zbrki še najmanj krive. Nekdo pač postane (vaš) ventil. Zelo neugodno je, če ventil postane šefova žena/hčerka/ljubica oziroma šefičin mož/fant/sin/ljubimec, najhuje pa je, če vpijete na nič hudega slutečega najboljšega prijatelja, ki vas je prišel vprašat, če ste za kafe.
Sledi primer za lažje razumevanje. POZOR! Primer je fiktiven, Sparkica ima vedno čas za kafe.
- “Sparkica, greš na kavo?”
- “Fak of! Budalo, kaj ne vidiš, da me ta hudič je*** in da trpim za kroničnim popizditisom?! Zdaj mi pa še težiš s kavo???”
- “Še pred pol ure si mi rekla, da bi šla na kavo …”
- “Arrrhgh, kaj si gluh?!?!”
Čez pet minut se seveda oseba, ki je uporabila najboljšega prijatelja/-ico za ventil, od jeze, žalosti in razočaranja nad sabo zaletava z glavo v zid. Da bi to preprečili, vam svetujem uporabo drugačnih ventilov. Najcenejša varianta je namišljeni “prijatelj”, ki ga lahko uporabite tako za ventil, kot tudi za družbo, kadar ste osamljeni. Pri uporabi namišljenega prijatelja svetujem previdnost, sicer se vas bo prijel določen sloves. 😕
Bolje se obnese papirnata lutka. Mojemu filuteku je ime Zombaki in je vedno pripravljen na zdiranje oz. služiti kot ventil. Papirnato lutko si postavite na mizo tako, da jo bodo vsi videli oz. da ne bodo mislili, da se pogovarjate z namišljenim prijateljem. Z namišljenim se raje pogovarjajte doma, to sem že povedala, ne? 😉 Papirnate lutke so mičkeno dražje kot namišljeni prijatelji, saj potrebujete najmanj list papirja, škarje in lepilo, vendar so kljub finančni krizi še vedno znotraj zmožnosti povprečnega Slovenceljna.
Zadnja možnost je, da se zdirate na sam vir, ki vas je okužil s pizdakanjem, slabo voljo, grdimi pogledi ipd. Zadnjo možnost toplo odsvetujem, sicer vas bodo hladno postavili pred vrata z neko knjižico v roki. Menda se ji reče delavska, nisem pa prepričana. 😆
To je bilo vse za danes. Ne zamudite nadaljevanja, še bo pestro in poučno.
