Suhi barvni izbor: Dublin, Galway in njuna bližnja okolica.
Izbor je po mojem okusu, seveda 😉 Užijte in uživajte 🙂
Včasih me prime, da bi se ves dan le eksplicitno izražala. Če rečem črnemu črno in belemu oranžno, ja, gre za koljnjenje (ne koline!) in frdamaniranje. 😆 Preklinjanje torej. 😀
Pravijo, da se preklinjanje za dame ne spodobi. Aham. 😯 A ti, ki to pravijo, hodijo kdaj v mojih čevljih? Ne? Se mi je zdelo, da ne. 😈 Sploh pa po vseh teh letih v večinoma večinski moški družbi, kjer se pogovori sučejo okoli gadžetov, geekovskih zadevščin in podobnega, ženska težko ostane fina dama, še manj, če to nikoli ni bila. 😛
Še preden vsi, ki ne odobravate niti občasnega eksplicitnega izražanja, pobegnete, naj vam zaupam eno stvar: preklinjanja in preklinjevalcev je več vrst. O, kakšno presenečenje! 😆 Lahko me obtožite predalčkanja ljudi, vendar ne pričakujte, da se bom sekirala. Ne, niti žagala ne. :bumpy: Kar pa seveda ne pomeni, da odobravam vse vrste preklinjevalcev.
Preklinjevalce predalčkam takole:
1. Piiiip
Osebki, ki za skoraj vsako ne-eksplicitno besedo uporabijo najmanj eno k*** ali p**** ali j***. Na ameriški televiziji bi v intervjuju z njimi samo piskalo in bliskalo. Osebki tega razreda so dejansko prepričani, da so kul in in in velike živine in oh in sploh in … aja, kje sem že ostala? 😆
Primer dvogovora med osebkom razreda piiiip (P) in naključnim sogovornikom (N):
**** Pozor! Primer vsebuje eksplicitno govorico ******
N: Hej stari, kako si?
P: Jebemti, pizda ej, dobro, u kurac dobro, pizda, sem mislo, da bo šlo vse v kurac, jebemti, stari, pizda no, pa ni šlo, pizda.
N: Čak, a si zdaj dobro al ne?
P: Kurac dobro stari, sem, pizda, pa nisem, pizda. Jebemti, pizda no.
N: ?#$!?
Osebkov tega razreda se izogibam, če se le da, ker se mi ne ljubi skoz poslušat o spolnih organih in njihovi interakciji. Ja, tako je.
2. Frdamanisti, porkisti in bemisti
Osebki tega razreda so dokaj kreativni pri ustvarjanju in uporabi kletvic. Čeprav se občasno poslužijo grdih besed p***, k***, f***, j***** (zvezdice so posledica samodejnega filtra, hehe), se raje posvetijo prilagajanju kletvic trenutnim okoliščinam. V ta razred prištevam tudi sebe. 😀
Frdamanisti večkrat dodajo pred besede frdaman, medtem ko porkisti dodajajo porka (včasih celo samo orka). Seveda gre za isti pomen, le izvor teh dveh besed je drugačen. 😀 Obstajajo tudi mešani frdamano-porkisti in porka-frdamanisti, a v bistvu gre za eno in isto marmelado 😆 Malo hujša podvrsta so bemisti, ki so nekoliko omili besedno zvezo “jebem ti” oz. konglomerat “jebemti”. Namesto tega uporabljajo bemti pred besedo, ki opisuje izvor jeze.
Primer dvogovora med frdamanistom/porkistom/bemistom (FPB) in naključnim sogovornikom (N):
N: Halo stara moja, kako si?
FPB: Dobro, hvala, samo ta frdaman računalnik me jezi. Porkamotorka, da bi najraje uporabila frdamano macolo zanj.
N: Kaj pa te jezi?
FPB: Bemti, vse. No, skoraj vse. Frdaman ventilator se zabaše ravno takrat, ko je najmanj treba. Bemti ventilator.
N: Lubica, prav imaš, na macolo.
FBP: Bemti macolo, tale je premajhna. A mi lahk daš mal večjo frdamano orka-macolo?
3. Pismonoše
Osebki tega razreda redko preklinjajo. Najhujše, kar izustijo, je “pismo”. Zeh. Z njimi je nemogoče učinkovito in zabavno preklinjati.
Primer dovogovora med pismonošo (P) in naključnim sogovornikom (N):
N: Hej, kaj počneš?
P: Pismo, tole me jezi.
N: Aha.
Zeh. Sem rekla. 😆
4. Čistuni
Osebki, ki niti enkrat v življenju niso preklinjali. Bemu resnico, da nikogar takega ne poznam. 😆 Verjetno bi morala v klošter. 😛
Primera ni. 😆
In? Kam sodiš ti, dragi bralec? 😆
Slovarček:
Med tri-urno vožnjo iz Dublina v Galway sem imela čas delati interno inventuro. Zakaj sem napisala interno? Da ne boste mislili, da sem popisovala sedeže, volan, stopalke in šoferja 😛
Dobro no, priznam, nisem delala inventure cele tri ure; za kakšno urco ali dve sem zadremala in morda preletela še del navodil o spešl fu(n)kcijah fotiča. Preostali čas sem pospravljala spomine brez inventarne številke na police možganostroja, jim dodajala barve in posebne oznake, kot so: Strogo zaupno, Spomni se čez 50 let, Ne povej nikomur, niti sama sebi ipd. itd.
Med inventuro in tudi po njej sem se prikopala do pomembnih življenjskih lekcij.
Življenjska lekcija #1: nikoli se ne nažlempaj tekočine (vode, soka) 15 minut preden greš na bus za tri ure, sploh ne, če se bus ne ustavi za piškanje/lulumachen/pipimachen/odvajanje vode. 😛
Življenjska lekcija #2: pobiranje stvari s tal lahko pusti nasmešek na obrazu. Dvakrat sem isti osebi pobrala isto padlo stvar in obakrat sva se oba nasmejala. Bil je eden tistih prijetnih nasmehov, ki te pogrejejo od znotraj, kar tako, brez posebnega razloga. In ne, ni bil Shaun, niti ne Patrick. Verjetno je bil Michael. 😀
Življenjska lekcija #3: Na Irskem je vedno dobro imeti marelo-dežnik. Danes je ene žljkrat rosilo, sijalo sonce, scalo, rosilo, sijalo sonce … Vem, da ste že uganili vzorec. 😀
Življenjska lekcija #4: Clam chowder je vsekakor hrana za dušo. Vsaj v Galwayju.
Življenjska lekcija #5: Veliko znanih pesnikov in pisateljev je irskega porekla. Naj naštejem samo najbolj znane: James Joyce, William Buttler Kvas (Yeast), Oscar Wilde in Jonathan Swift.
Hehe, še za Obamo trdijo, da je irskega porekla. Njegov priimek bi se moral pisati O’Bama. 😆 Veliko irskih priimkov je namreč na O’ (kar pomeni vnuk). O’Bama je torej vnuk Bame! 😆
Zgodovinski intermezzo … Irska je dežela, ki jo je zaznamovalo veliko nesrečnih dogodkov oz. naključij. Ena izmed najhujših nesreč je bila Velika lakota (Great famine ali An Gorta Mór) v sredini 19. stoletja (med 1845 in 1852), ki je globoko zaznamovala njihovo kasnejšo zgodovino. Takrat je namreč razsajala bolezen krompirja, ki je hudo prizadela več kot tretjino prebivalstva — krompir je bil glavni vir kalorij — in zaradi lakote so bili prisiljeni imigrirati. Več kot dva milijona se jih je razteplo po celem svetu – nekaj jih je s plavajočimi krstami ali ladjami smrti odplulo v Ameriko, nekaj celo v daljno Avstralijo, drugi so se preselili na Škotsko ali šli s trebuhom za kruhom v London. Vse to se odraža v njihovih pesmih, pokrajini in tudi današnjem načinu življenja.
Ludeki tule so pravi štoserji. Ko sem se med dežnim pršcem prebijala do hostla, me je ustavil hecen deda, se mi nasmejal in rekel:
-“Do you know what’s better than pioneer?” (Veš, kaj je boljše kot pionir?)
– “No,” sem se nasmejala nazaj.
– “A pie in your mouth, hehe!” (Pita v ustih!)
Še naslednji dve uri sem se režala na ta račun. 😆
Kot zanimivost: Irci imajo visoko, če ne celo najvišjo, rodnost v EU, vendar na žalost tudi veliko najstniških nosečnosti. Zato se ne čudite, če naletite na plakate, ki informirajo o načinih kontracepcije, o kondomih, o teh in onih zadevah na straniščih, v pubih, v knjižnicah oziroma povsod, kjer se giblje mladina.
Dovolj bodi kvasanja, užijte utrip Galwayja.
