Abstrakcija neabstraktnega

Grem narediti okvirni načrt za jutri (da česa ne pozabim), sem si rekla in se zamislila. Ne morem narediti načrta za jutri, če še nisem opravila z danes … in včeraj.

V petek je draga prijateljica praznovala rojstni dan in bilo je tako prijetno, super, fajn, da me drži še danes. Nismo ga žlempali, niti ne razbijali avtov … razbijali smo krogle (biljard, seveda, ne medgalaktični, kar navadni zaenkrat), se smejali in uživali 1000 na uro. Spoznala sem Baltazarja, s katerim sva se v vročici trenutka celo poljubila. Mmmm, krasni spomini. Katja hvala, da si naju spoznala 😀

Žal je Baltazar že zaseden. Ima lastnika. In štiri tace. Baltazar, ne lastnik. 😆 Lastnik je tud fajn, a z njim se nisem poljubila. 😆

Danes sem iz telefona zbrisala telefonsko številko, ki bi jo morala že zdavnaj.  😕 Ljudje smo čudna bitja in jaz sem zgleda prototip. 😆

Sobota je bila poglavje zase. Naj fotke (spre)govorijo.

Vozel na vrvi

Ko se vrv scefra (scufa), je treba narediti vozel na njej. Včasih je težko, ker je vrv debela, ali že preveč načeta. Vendar se da.

Sama sebi sem že težka, niti ne več v kilogramih, ampak v tonah.
Nazaj na poti, ograje postavljene, zid poflikan, ne splača se zgubljati v včeraj, bolje se je smejati v danes in odcopotati v jutri. Bojte se, sparkica gre! 😆