Hm, glede na to, da je pomlad čas za spremembe… je pač čas za spremembe in selitve narodov 🙂 In ustvarjanje novih blogov po vsemrežnem vesolju. Morda bo tukaj kaj več sreče s komentarji, da bo blog lahko zaživel.
Selitve narodov bodo v dobesednem in prenesenem pomenu: blog v blog, jaz pa v UK in potem še v Avstralijo. Ne bi bilo slabo, če bi opisala svoje dogodivščine. Bo vsaj kaj materiala za stara leta 🙂
Danes me je kolega (mlad in zaljubljen) vprašal, kaj mislim o tem…oziroma… če je normalno… da se v paru eden izmed partnerjev občasno podreja oziroma da je ‘kužek’. Najprej sem mu pojasnila, da je med občasnim podrejanjem/popuščanjem in kužkarstvom razlika. Drug kolega, ki je sodeloval v pogovoru in ki je vrh vsega poročen, se je strinjal z mano: oba sva mu enoglasno zatrdila, da je občasno in izmenjujoče se podrejanje oz. popuščanje del ‘normalne’ in uspešne zveze, kužkarstvo (neprestano podrejanje ene in iste osebe) pa ni zdravo.
Vse lepo in prav v teoriji… Je v praksi res vedno tako? Kaj pa razlika v letih? In kilogramih? In kilometrih, prepričanjih, karakterju, vzgoji in materialni lastnini?
Je lahko ‘kužek’ tudi srečen in zadovoljen v zvezi? Če bi sodila po sebi, bi rekla DEFINITIVNO NE. Če bi sodila po kom drugem… bi, pa ne smem.
Kam spadam sama? Med kužkarje ali v enakovredno pasjo/ptičjo vprego? 🙂 Kam spadaš ti?
Malo dobre glasbe za prebujanje, potem skodelica čaja Muntermacher (včeraj je imel okus po lepilu), kavico sem že spila… upam, da bo držalo vsaj do pol devete zjutraj 🙂
Zdaj še samo prepričam, da je jutro najlepši in najboljši del dneva, pa sem zmagala.
….
Tokrat ima čaj boljši okus kot včeraj in sicer po čajni vrečki 🙂