Sparkimotikonacija za vse
Že nekaj dni nazaj sem med prebiranjem vtičnikov za tale svoj blogec naletela na enega prav posebnega. Imenuje se Smilies Themer, iz imena pa lahko celo uganete, kaj počne. Tako je. Položnice plača namesto vas. In potem je dobila čvrgo zaradi lapanja :mrgrin:
Tale ‘tičnik omogoča, da namesto privzetih smeškotov (ali emotikonc) uporabljate drugačne – ukrivljene, enoočne, črne, živalske, poduhovljene. Med pregledovanjem priloženih tem sem opazila, da vse ne podpirajo čisto vseh privzetih smeškotov, kar bi pomenilo, da bi se morali vi, moj ljubi bralci, naučiti in posluževati novih, drugačnih, ne nujno boljših. In obstoječe objave, komentarji ter ves ostali klepet-blebet bi naenkrat postal prazen, prepreden z nekimi čudnimi dvopičji. Že to bi lahko bil zadosten razlog, da bi se odločila narediti svojo temo, a je končno zanko okoli mojega digitalnega čopiča zategnilo dejstvo, da raje delam milijon drugih stvari namesto tistih, ki bi jih morala. Saj vse počaka 😀
Se je že morda kdo naveličal brati tale flanc? Dobro 😀 Zdaj pride bistvo te objave.
Bistvo: Ker ste mi zadnjič tako ustvarjalno in konstruktivno pomagali pri Beeetki, si vsak od vas zasluži prav posebnega sparkimotikona. To je seveda smeško, ki ga bo naredila moja majhnost glede na vašo željo. Zvita si je npr. zaželela učinek mariborskih lubenic na zobe (še preden je vedela za sparkimotikonacijo) :teeth:
Poženite vaše mini-verzije možganostrojev v pogon, prestavite v polni tek in mi povejte, kakšen sparkimotikon lahko naredim za vas 😉 Potrudila se bom na vse kriplje, pretege, male uhlje in čopaste opice :mrgrin: Seveda niste omejeni ne po številu in ne po tematiki 😀
Imam defekt
Če se še niste naveličali poslušati mojega rauštanja, vam bom zaupala temno, mračno in še bolj črno skrivnost. Imam defekt. Resnično.
Lahko bi se zgovarjala, da sem se samo šalila in da imam defekt na piciklu. A ne bi bilo res.
Lahko bi se zgovarjala, da sem se zmotila in da imam defekt na blogu. To bi bilo delno res, a še vedno ne tisto, kar vam bom zaupala.
Lahko bi se zlagala, da je vse skupaj pomota, da so mali zeleni možiclji prevzeli moj blog in da ne morem odgovarjati za vsebino. To bi bila huda huda laž.
Lahko bi si izmislila zgodbo, da poznam prijatelja svojega prijatelja, ki mi je nekoč zaupal, da ima defekt. A to bi bila strašna prevara.
Imam defekt. Ni kritičen, še manj katastrofalen, niti ne katastrofičen, kaj šele apokaliptičen ali smrtozavričen.
Moj defekt je naslednji: Imam dokaj majhna ušesa oziroma uhlje. Niso mikroskopsko majhni, vendar tudi ne dovolj veliki, da bi lahko uporabljala katerokoli modrozobo slušalko, ki se zatakne za uhlje. Enostavno mi popadajo z ušes. Na svojo žalost ne morem nositi niti športnih verzij slušalk za vsežive in nežive mp3 predvajalnike. Pika. Kristalno jasno dejstvo. Obsojena sem na neuporabo modrozobih slušalk za telefon, kar konec koncev ni tako slaba zadeva, saj mi ne žarči možgan na tako neposreden način. Nežarčenje uspešno nadomestim s tem, da mobilnik uporabljam kot budilko…
Ni konec sveta, defekt je pa še zmeraj. Grem preveriti spletne trgovine, če se dobi podaljševalnik zgornjega roba ušes 
Recimo mu podaljuhevalnik.
Mini slovarček
- rauštanje = ropotanje, škripanje, hreščanje
- picikl = dvokolesno brezmotorno vozilo s pogonom na enega konja ali kobilo; v nekaterih primerih se ga da dobiti na dvo-konjski motor
- katastrofičen = ko se srečata kritičen in katastrofalna in imata otroka
- smrtozavričen = kot da bi osebo lovili vsi izumrli dinozavri in jo poskušali požreti z gumjastimi podplati vred
- podaljuhevalnik = podaljševalnik zgornjega dela uhlja za tiste, ki ne morejo uporabljati modrozobih ali drugih slušalk, ki se zataknejo za ušesom (primer1, primer2).
V bistvu ne potrebujem takšnih slušalk. Hotela sem vam samo pokazati, da sem človek Z defektom Strašnim