Spominja na štajerski remix Magnifica? Pa ni. To slišim vsaj enkrat na teden od simpatičnih mladeničev na ulicah Maribora in Celja. Tudi v Ljubljani, Murski Soboti ali Krškem bi verjetno lahko, če bi tja pogosteje zahajala.
Mesec dni sem se temu uspela izogibati zaradi razdaljnostnih razlogov, vendar me je že včeraj ta za posluh prikupna enovrstičnica čakala v parku. V zasedi. Potuhnjeno. V podobi mladega, simpatičnega in gobčnega fantalina z mapo v roki, ki je zavil proti meni. V tej fazi se mi vedno naježijo lasje in nabrusijo zobje.
- Oprostite gospodična, a lahko malo zmotim?
- Žal nimam časa. (Ta moj stavek je redno preslišan.)
- Samo minutko! A že poznate… (Običajno jih prekinem, če sem le dovolj hitra.)
- Žal se mi mudi. (Čeprav se mi ponavadi ne.)
Na tem mestu se dialog pogosto konča ali z umikom enega ali drugega govorca ali s kakšno kulturno, pa vseeno sočno iz mojih ust.
Zdaj se bo našel kdo, ki bo pomislil: Tale ženščurina/bitch/baba mora imeti hude probleme s seboj, da ji mladi, prisrčni, simpatični in postavni fantje povzročajo opisane stranske učinke že ob samem pogledu, kaj šele ob tako kratkem in ljubkem dialogu.
A je dovolj, če omenim samo dve besedi? Pripravljeni? Mladinska knjiga.
Zavoham jih na kilometer. Bila članica. Pika. Muchos slabe izkušnje. Obožujem knjige, vendar niti slučajno ne MK.
Konec pesmi, konec remixa, konec članstva in konec bentenja 😆
Ah, zanimivo… meni tudi motilci niso pri srcu, ampak zadnjč sem naletela pa na enga simpatičnega fantalina v MK, ki je delal eno anketo o kupovanju in branju knjig. Je bil čisto fasciniran, ko sem mu povedala, katere avtorje največ kupujem in je samo prikimaval z veliko frekvenco: jaz tudi, jaz tudi… Smešen, simpatičen dečko, ni mi bilo žal tistih 5 minut. 🙂
Če bi moji enovrstičarji delali le anketo, bi z veseljem odgovarjala 🙂 Ne pa da me bombardirajo z včlanitvijo. Ošpice dobim, ko samo pomislim, da bi se še enkrat včlanila. Če bi tile fantalini imeli okoli vratu napis “MK – samo anketa”, bi od mene dobili nasmeh, kak vic na račun MK in prijazne odgovore.
Nekaj mesecev nazaj (okoli praznikov) so me v Celju čakali trije, en za drugim, na razdalji 30 metrov. Med seboj so se JASNO videli, da ne bo pomote 🙂 Ker sem bila zamišljena, pri prvem nisem takoj opazila zasede in je trajalo 30 sekund, da sem se ga znebila. Drugi je zagnal svoj jeziko-motor, ko se je moja sapa od “Ne, hvala” še vrtinčila drugemu pred nosom. Odpravila sem ga v 10 sekundah. Tretjega, ki je stal par metrov naprej na moji poti, pa sem skoraj povabila na kavo (bilo je mrzlo), ker je zelo bistroumno vprašal, če sem si že slučajno premislila 😆 No, njemu sem zaradi kreativnega in hudomušnega prebliska podarila velik nasmeh med izjavljanjem “Žal ne.” 🙂
Oh, ja….poznamo te fore…tudi jaz ponavadi šprintam slalom po Čopovi…za mano pa horda od Mladinske knjige, Amnesty international, in, da…seveda razni televizijci, ki se s kamero podijo za mimoidočimi in jih nadlegujejo s svojimi bolj ali manj bednimi vprašanji…ma, ljudje božji, sej vem, job je job, sam pretiravanje pa tud ni zdravo 😀
Zanimivo. Mene pa večinoma napadajo brhke mladenke. Ena me je — to me je sram priznati — celo osvojila. Zdaj pa potrpežljivo čakam na primeren trenutek za končanje te najine jalove zveze, s katero se mučiva že drugo leto. Samo še malo, samo še dva četrtletna kataloga, potem pa bom temu sranju — oprostite izrazu — enkrat za vselej naredil konec. Tako.
@buba švabe: hehe, tile mladci in maldenke se ponavadi ne pustijo kar takok skenslat…ko si enkrat njihov, te zlepa ne spustijo 😉 tko da…good luck
@klemi: točno tako 😛 Namesto iz žabe v princa zaideš v pravljico iz princa v sedmeroglavega zmaja, iz brhke mladenke “za samo 3 leta” v prisesano hobotnico.
@buba: tudi jaz sem mislila, da bo ločitev trivialna in po regelcih – tri mesece prej ljubezensko pismo z napovedjo oddvojitve, potem pa mir in ptičje petje. Namesto tega je bilo grmenje in bliskanje, zavlačevanje, iskanje bolšjih dlak v oslovi senci… dokler se ni moj dragi razpištolil namesto mene, ker mene takrat še niso povsod tako resno jemali kot danes 😆 Ne daj se. Vsaj midve s klemi sva na tvoji strani 🙂 Jim bomo že pokazali.
Vedno ko slišim: “Dober dan, Mladinska knjiga tukaj.”, primem za revolver. 😡
Jao, jao 🙂 Ne vem, če ne boš prepozen, ker jih bom jaz že s tankom sploščila 🙂 Tri dni nazaj so me klicali na mobilca?!?
– Bi se včlanili?
– Ne.
– Zakaj ne?
– Že bla.
– Zakaj niste več?
– Ker nočem.
– Zakaj nočete?
– Problemi z izčlanitvijo.
– Kaj pa, če vam povem, da ste zdaj po dveh letih samodejno izčlanjeni?
– Ste gluhi?! NE.
Porkaknjiga 😆 In to mladinska 😆