Odsev v očeh (magija momentov)

Pridi lubica, ti bom v učke pogledal…

Zakaj oči ustvarjajo magijo momentov (1)? Večkrat se zalotim, kako ljudem strmim v oči in berem zgodbe iz njih. Ni me strah gledati v oči, razen takrat, ko me je 🙂 Ali ko razkrijejo preveč. Začarajo me, uročijo in potegnejo vase. Rjave, zelene, rumeno-zelene, rjavo-zelene, modre, sive in vsi vmesni odtenki s pikicami, packami in črticami – barva ne igra bistvene vloge. Velike, majhne, zaobljene, mandljaste, ‘prašičje’ – vsaka oblika skupaj z množico smejalnih ali sekiralnih gubic odpre nova vrata v zidu molčečnosti.

Oči izdajo nepristen nasmeh, narejen strah in napihnjen pogum. Izdajo presenečenje, zgražanje, veselje, zamaknjenost in občudovanje. Izdajo nagajivost, robatost in nevednost. Izdajo nedolžnost, osuplost in bes. Izdajo praznino, krutost in sočutje. Pa tudi vsevesoljno neumnost 🙂 Nič čudnega, da se (zlajnano) govori o njih kot o zrcalu duše.

Na žalost lahko pretkanci oči zlorabijo, me zacoprajo, da pozabim, zakaj zrem v njih in zakaj ni pravih gubic tudi v kotičkih ust… Ko se izvijem iz omotice, je včasih že prepozno. Učinek hipnoze.

Puss in boots
Vir

Že stari Egipčani so se zavedali magičnosti oči. Oko za sonce in oko za mesec, skupaj vse-stvarstvo.

O ‘oko za oko ‘ mi verjetno ni potrebno besedičiti. Velja pa se spomniti na vsevidno oko, ki ga je iz Egipta poneslo v renesanso in v skrivnostne prostozidarske lože. Nanj je spomnil tudi Dan Brown v Da Vincijevi šifri. Najdemo ga lahko tudi na ameriškem bankovcu za dolar. Vem, da to že veste. Morala sem omeniti, ker me Veliki Brat gleda 🙂

Vsevidno oko
Vir


Oči, oči, oči… ne moreš jim ubežati, kar je dobro… ali slabo. Nekateri svojemu par oči dodajo še tretje, četrto in peto. Število je odvisno od tega, ali nosijo očala pri fotografiranju/snemanju :mrgreen:

Naslednjič, ko nekomu pogledate v oči, je bolje, da ste ali iskreni ali izjemni igralci pokra. V nasprotnem primeru nadenite sončna očala, da vas ne razkrinkajo :mrgreen:

To še posebej velja, če imate opravka z mano :mrgreen:

(1) magija momentov: iz Siddharta – Gnan

Bookmark the permalink.

0 Comments

  1. hm… me je kar en majčken strah ratalo… nisem ravn pokeraš za gor gledat. 😉
    luštkan post, oči so res posebne… sicer pa oko znotraj trikotnika ni samo prostozidarska zadeva, ampak vsesplošno krščanska (trikotnik kot sveta trojica… baje…)

    obuti maček (+ banderas v ozadju)… nepozabno 😉

    a tisto na prvi sliki si ti?

  2. Ni potrebe za strah in beg 😆 Ne vreščim, samo grdo začnem gledati. Aja, to menda že tako ali tako (strici so mi povedali):) Mislim, da tebi ni potrebno investirati v žaluzije 😆

    Glede vsevidnega očeseljna vem… omenila sem samo najočitnejše, pri tem pa se izognila najočitnejšemu :mrgreen: Posledice iz otroštva 🙂

    Puss in boots 😆 Najmanj trikrat vmes ustavila film in pogledala ta prizor 🙂 Ko bi le znala narediti takšne očke… bi bila že bogata :mrgreen:

    Res je, na prvi (in drugi in zadnji) sliki sem jaz. Odlikuje te ostro notranje oko 🙂