Bil je in ni ga več, rojstni dan, februar je pač še en takšen mesec, ko rojstni dan pride … in gre. Neumna pričakovanja so že zdavnaj odložena v prašen fascikel pod posteljo, praznovala nisem že od pamtiveka. Razen v najožjem krogu je bil zmeraj v središču pozornosti kdo drug, kakšna druga stvar, čik, čvek, nesramne dolgojezične šale zapakirane v celofan. Do sedaj.
Letos je dan mojega rojstva pridobil status hišnega ljubljenčka. Topel “vse najboljše zate” dišeč po jutranji hripavosti z nadevom iz objemov, dopoldanski šaljivi “vse najboljše” z bosanskim lustrom v ozadju, pozno popoldanski “vse najboljše zate” v dvigalu in za piko na ž ponovljeni “vse najboljše” ob posebej pripravljeni večerji … če si to ne zasluži statusa hišnega ljubljenčka, potem si ga nič ne. 😀
Ime mu bo… Nijetam Dan 🙂
Hudirja… in jaz tega nisem vedel, da bi ti čestital… 😳 Se vidi, da sem glede tega vezan samo še na FB…
Kakorkoli že, zaslužiš si VSE NAJBOLJŠE!!! :kiss: :kissing: :kiss: :kissing:
:seba: