Danes sem po radiu slišala komad Nočem te nazaj (Da Phenomena).
[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=48B9CTk4rNY&rel=1]
Kot da bi poslušala svoj notranji glas 🙂 Koncentrat ljubezenske filozofije za zapuščene.
Men se zdi dober odličen komad, kar prime me, da bi skakala naokol in se drla na ves glas (čeprav to ni več primerno za kvazi resna dekleta moje starosti). Na to bi se dalo teči do Lune in nazaj. Pa kaj teči, drveti!
Ex-x, nočem te nazaj, nimava delat kaj…
Pri določenih srčnih zadevščinah, kot so npr. pretekle zveze, je zelo dobro, celo priporočljivo prerezati popkovino, odstraniti vse vezi in iti svojo pot. Je bolj zdravo za vse vpletene. Moj sodelavec se s tem ravno ne strinja – veselo ohranja stike z bivšo, a bo že spoznal 😆 Upam, da pravočasno. 👿 😉
Ohranjati stike? Je odvisno od veliko okoliščin. Včasih mogoče niti ni najslabša možna varianta.
Komad je pa neposlušljiv. 😛
No… jaz pod nobenimi okoliščinami nočem ohranjati stikov. Edino izjemo bi naredila, če bi bili vmes otroci. Sodim pač po sebi: če bi me nekdo grozno prizadel in bi potem trajalo leto dni, da bi se po koščkih sestavila skupaj, ni šans, da bi še kdaj hotela imeti stike z njim. Toliko pa se imam rada. Če bi se sporazumno razšla, se že zaradi nove zveze ne bi hotela motati okoli bivših. Tudi meni ne bi bilo ravno najlepše pri srcu, če bi se recimo moj dragi klicaril z bivšimi… Sploh, če te kdo že kdaj zapusti zaradi bivše/-ga…
Zakaj pa neposlušljiv? 🙂
Hja, če prov pomislim, maš v bistvu kar prav.
Hja, no ja… Ja 🙂