Preveč se sekiramo zaradi malenkosti, ki sploh niso pomembne. Divji češnji je pač čisto vseeno, na kateri veji opičjega drevesa sedim (analogija službene hierarhije) – ali gledam riti, ali sem sama rit, v katero bi drugi zijali in se ji dobrikali. Kopriva za plotom se ne zmeni za tistih pet kil, ki so med mano in tri številke manjšimi hlačami (ne da bi jih potrebovala…).
Tipičen aussie odziv na moje cankarjanske izjave “Sorry … (fill the gap 😆 )“: No worries, mate.
Tipičen aussie odziv na moje “Thank you for…“: No worries.
Končno sem našla novi življenjski moto za prebijanje skozi gomile kakcev pod opičjim drevesom – trenutno sem še pri tleh, kjer bi rabila bager, imam pa le čajno žličko. No worries, mate. No worries. Zdaj pa grem pojest Rupurut 
Za vsak slučaj, če se moto ne zasidra dovolj trdno.