Nezgodarije s črnim bikom in MesoPapci (2.del)

Včeraj so trije člani zarotniškega gibanja MesoPapci švasali načrt, kako uloviti Gigantski Pikapolonici in se končno po dolgem času najesti sočnega mesEka.

Spesnili so celo bojno pesnitev:

Pikapoka, hopala
v lonec dans bo romala,
pikapoka, uhuhu,
mesek se že čuti tu (pri tem so se gladili po trebuhih)!

Po stotem ponavljanju besedila pesmi so v zelenju zagledali obris slastnega grižljaja. Z grozečimi grimasami so se zagnali v v boj, na juriš!

MamSulico se je zagnal naprej, da bi si lahko kasneje izbiral najboljši kos mesa. Ko pa je zagledal srepeče oči Mame Gigantske Pikapolonice, se je zložil kot spodsekan.

Irokezar je zagledal padlega tovariša, tema se mu je spustila na oči. Sekiro je dvignil visoko v zrak, zažugal s pestjo in zavpil: “V pisker s tabo, zalega pičkasta! Eh, bizgec! Pikčaaasta!”

Ko se je Mama Gigantska Pikapolonica neusmiljeno zasrepela Irokezarju in TudiJazMamSulici v izbuljene oči, sta se razletela po tleh kot kuhan krompir.

Mama Gigantska Pikapolonica se je zahihitala, priklicala iz skrivališča Bebo Gigantsko Pikapolonico. Postavili sta se nad nazadnje omedleli žrtvi.

Mama Gigantska Pikapolonica je z nežnim materinskim glasom zaščebetala: “Vidiš, malecka, vse je le v srepečem pogledu. Danes jim odpustiva, ker potrebujeva lutke za vadbo, naslednjič pa ti dovolim, da jih malce obgrizeš.”

Na poti nazaj sta naleteli na MamSulico, ki je še kar naprej nepremično igral crknjen fikus. “Eh, brezveze. Pustiva to crkovino,” je komentirala Mama Gigantska Pikapolonica med stopanjem čez ležeči človeški fikus.

Kakor hitro sta Gigantski Pikapolonici odnesli nožice, so vsi trije zarotniški člani MesoPapcev čudežno oživeli.

• Irokezar: “Eh ja, dobri smo bili. Skoraj smo jo, skoraj …”
• MamSulico: “Ni vsak dan dan za meso. Gremo žulit repo in kolerabo.”
• TudJazMamSulico: “Saj smo vedeli, kaj bo. Naslednjič pa, naslednjič!”