V glavi mi zveni besedilo Smolarjeve pesmi: … moja žalost je najbolj žalostna, moja bolečina je najbolj boleča… Potem se spomnim še očetovega praznovanja petdesetletnice in smrti strica, s prejšnjim nepovezane luknje v ‘duši’, neprijetnega molka ob nesporazumih, ki se ponavadi zgodijo ali pred odhodom na obisk ali neposredno po njem.
Ah, seveda je moja žalost najbolj žalostna in moja bolečina je najbolj boleča…