Moja čokolada, tvoja čokolada, kje je čokolada?!

Ni lepšega, kot nekomu, ki ga imaš rad in ki ima rad čokolado, podariti… mačko! Ali čokolado. Tole bi morala spisati že zdavnaj, ker sem obljubila, da bom, ampak nisem, ker…

Mamo sem hotela presenetiti s čokoladnim darilom iz spletne čokoladnice Moja čokolada. Preden sem ga izbrala, sta bili potrebni vsaj dve intervenciji, da se tipkovnica ni utopila – vse na tej strani izgleda strastno slastno, naj bo belo, mlečno ali temno. Nekateri ne podpiramo barvne čokodiskriminacije! 🙂

Po dolgem brskanju  (in občasnemu zmajevanju glave ob cenah nekaterih izdelkov) sem se na koncu odločila za temno čokolado z brusnicami in vročo Mitzi Blue – Afrika, ki je ni več na strani. Klik, klik in klik, super preprosto, čokoladni paket je šel na pot.

Po nekaj dneh…
“Mami, si že dobila paket?”
“Kak paket? Ne še.”

Še nekaj dni kasneje…
“Mami, si že dobila paket?”
“Ne še.”

Nekje je kolešček preskočil in moje presenečenje se je zataknilo na poti. Bala sem se, da se je celo zataknilo v kakšnem trebuhu.

Še nekaj dni kasneje dobim prijazen klic gospodične, ki je preverjala, ali je moj čokoladni paket varno prispel. Poklicala sem mamo… in “Ja, sem dobila!”. Končno. 🙂

Mislila sem, kako bom za to objavo lahko napisala, da je bila čokolada božansko dobra, dodala slike “unboxinga“, nanizala vtise brbončic, ampak ne morem. Mama še ni odprla in poskusila čokolad, ker so preveč lepe. 😀

Chocolates (Photo credit: J. Paxon Reyes)