Kot kamen

Morfej meni, da smo ženske dobre v prepričevanju, jaz pa še vedno trdim, da kamna ne zmorem in ne znam prepričati, naj poleti sam od sebe — brez metanja, brc, katapultiranja ali kakršnegakoli posredovanja. Fizikalne razlage o verjetnostih, da bo kamen poletel, me ne zanimajo, ker me fizika kot taka ni nikoli pretirano privlačila, kvečjemu odbijala in omejevala.


Notranje vreščeče sparklovje me opomni, da sem tudi sama kamen, a ne popolnoma identičen zgornjemu. Sem drobcen kamenček, ki v kotu sobe potrpežljivo čaka, da ga kdo opazi, pobere in ugotovi, da ni navaden prodnik. Nisem diamant in nisem premog. Nisem safir in ne rubin, prej aventurin, na trenutke turkiz, deloma jaspis ali celo ametist in ob robovih žad. Če hočem, znam leteti, ne da bi se me kdorkoli dotaknil. Ko pa to pozabim, samo ležim in v prahu potrpežljivo čakam Nate. Koga briga fizika?! Kamna že ne.

Zanimivo je to, da sem (kupila in) začela brati Marquezovih Sto let samote ravno na dan, ko sem odkrila zgornjo pesem. Se pravi včeraj 😀

Spet potrpežljivo čakam kot kamen, čakam Nate, da se prebudiš iz svoje marmorne okamenelosti. Na trenutke se opogumim in med čakanjem poletim kot kamnita vešča, privabi me toplota luči, zaletim se vanjo in razbijem krhko apnenčasto lupino. Zavlečem se v kot, da se zakrpam, s kitom premažem vse razpoke in s silikonom zadelam kritična mesta. Slanica ne sme pronicati predaleč v notranjost. Kot feniksov pepel otopelo ždim v kotu, dokler se ne prerodim in poberem, pokrpam in zalepim, nato pa znova in znova poskusim leteti. Kot kamen. Kot kamenček.

Bookmark the permalink.

21 Comments

  1. Fak kake fotke!!! :O

    Ma povej, Sparx, si ti profi v tem? :inlove:

  2. 😀 Nisem profi (I wish so) 😀 Saj fotke spet niso tako hudo dobre 😆

  3. v bistvu menim, da mislite, da ste dobre 😉

    dokler te po uporabi ne zavržejo je vse v redu 😉
    je pa velik boljš bit mali kamen, kot velik, ker velikega redko kdo lahko dvigne pa tud dolgo ga ne more nosit 😉 le zakaj morem js bit velik tam, ko ni treba?? 🙄

  4. aja pozabu fotke -> :paparazzi:
    8)

  5. O, nekaj teh fotk sem pa že videla 8) Res odlične! 😀

    Boljše biti trdo kuhano jajce! 😆

    “Jest pa ne bi bil kamen,
    ker kamni ne znajo plavat,
    ne, jest ne bi bil kamen.”

  6. morfej, hvala za aneks k mnenju 😆 No, pol pa je marsikaj razloženo… 😉
    “Po uporabi zavrzi” se lahko zgodi vsakemu. 😐

    Kdo pravi, da si velik kamen? 😀 Saj niste vsi moški skale 😀 Velike kamne premikajo le reke, veter jih obrusi in na koncu postanejo mali kamenčki, ki jih nekdo pobere.
    Kmalu dobiš svojega sparkimotikona 😀 Trenutno nimam sparkimotikon navdiha… čakam, da mi pade cigel na glavo.

    Zvita, res je, nekaj fotk sem že objavila, vendar ne v ČB različici. Včeraj je bil tak dan in takšna objava (zgoraj), da so bile potrebne take fotke 😀

    Hehe, trdo kuhano jajce? Trdo kuhano jajce plava? :mrgreen: Drugače pa, ja, ni slabo 😀 Jajca se da vsaj pojesti, s kamni si pa bore malo lahko začneš…

  7. plosim 😆
    ja zgodi, problem je, ker si mi dogaja 🙄
    a ni to očitno? 😉 preden mene zbrusjo bo že sveta konc. sploh pa če me bo veter brusu, bom tako ojšter, da si me nihče ne bo upal pobrat…
    za spartimotikona se pa ne mudi, bom ta čas improviziral 😀
    a misliš, da še obstajajo zidarji, ki rečejo “ma ne sekiraj se, jedna cigla manje više” 😆

  8. Dogaja se samo zato, ker še nimaš prave oblike 😀 Ko se dovolj obrusiš, boš svetil kot Južni križ ali pa boš veličasten kot Sahara 😉 In ne, ni očitno 😀

    HEhe, ne vem, če obstajajo taki zidarji, bi se pa najbrž našel kak kirurg, ki po koncu operacije reče: “o porkamadona, kje pa je skalpel? malo prej smo ga še imeli tukaj?!”

  9. ja, bom tako svetil, da bodo vsi oslepeli in potem me niti videli ne bojo 🙄
    še dobro, da nisem kirurg, dans sm recimo iskal skor vsak kos orodja, ki sm ga mel v rokah 😳

  10. da nisi ti kripton ? 😀

  11. Ne vem če plavajo, ker jih nikoli nisem kuhala, ker trdo kuhanih pa res ne maram 😀
    Hm, plavajoče jajce 😆 Tista velikonočna izpihnjena že plavajo :teeth:

  12. morfej, o ja, pa te bodo videli 😀
    Upam, da si na koncu našel vse kose orodja 😆 Enkrat pred leti, ko sem se pred izpitom trudila učiti, sem motovilila s svinčnikom naokoli, dokler ga nisem nekam založila. Iskala sem ga najmanj eno uro in postala konkretno slabe volje… Ko sem se končno sklonila, da bi pogledala, če mi je padel na tla in se odkotalil pod posteljo, mi je dejansko padel… z glave 😀 S svinčnikom sem si nezavedno navijala lase in ga potem na vrhu zataknila (v stilu azijskih deklin), nato pa pozabila, kam sem ga dala 😆

    tejkla, uuuu, ja 😀 biti kripton bi bilo fenomenalno dobro 😆 Še največju junaki bi klonili pred mano 😀 dobro si se to spomnila 😀

    Zvita, trdo kuhana jajca se mi zdi, da ne plavajo, definitivno pa povzročajo spuščanje golobčkov 😆 Raje kamen kot spihano jajce 😆

  13. a to je tisto, slepi bojo videli in gluhi slišali 😆
    mislim, da sm najdu vse. kakšen kos še v kuhinji (šefica je pol še pokazala, kako zgleda kohača in kako se uporablja izven kuhinje 😳 )
    js bi tud mel tako multiuporabno glavo :resResResSiŽeli: 😉

  14. morfej, zakaj se kar naprej upiraš? 😆
    hehe, a še kohačo si dobil? 😆

    Saj imaš multiuporabnoglavo! Porkamadona! Kaj pa vsi tvoji projekti in pisarije?

  15. to mi je v krvi. (da težim k realnosti 😉 )
    nisem dobil kohače, ampak s kohačo 😳
    ah projekti so v zatonu. pri pisarijah pa tudi prihaja do pomankanja idej. zgleda, da mi je to tvoje vzorčenje pobralo vse ideje in zamisli :obupan: :brezIdej: :prevzorčen: 😆

  16. u, šit 😐 ne bom te več vzorčila.

  17. zdej je že prepozno :lala:

  18. ne jokat. a :fly: pomeni, da me boš z lopatko po riti? 😆

  19. ne. da bom sama sebe 🙁

  20. menda ni taka kriza, da se moreš sama? pridi k meni 😆

Comments are closed