Image via WikipediaKo je bil bog še mali pubec, jaz pa mala deklina, sem morala vsak drugi dan k sosedu po mleko…
V trgovinah se je takrat mleko kupovalo v vrečkah, deklina pa ga je nosila domov v plehnati kanglici; kasneje, ko jo je mama modernizirala, je dobila celo plastično kanglico s pokrovom. Po mleko je hodila zvečer, nikoli pred pol sedmo in nikoli po pol osmi; od pol sedme naprej so namreč že imeli mleko namolženo. Kratko obdobje je hodila po mleko skupaj s sosedo (taisto iz prejšnje objave), a večino časa sama. Kot deklinčiki se ji je petnajst minutna hoja do soseda zdela strašansko dolga. Najprej v hrib, nato daljši kos po glavni cesti, kjer vozi celo avtobus, do sosedov, tam je prevzela mleko, nato spet daljši kos po glavni cesti in po hribu navzdol. Mladi umi so strašno kreativni, sploh če jim je vsakodnevno (ali vsako-drugo-dnevno) petnajstminutno opravilo huda muka, na katero se je bilo potrebno umsko pripravljati skoraj ves dan, ali vsaj ves popoldan.
“Moram danes po mleko?”
“Ja, moraš…”
“Bi šla danes ti?”
“Ne bodi smešna. Vzemi kanglico, ura je pol sedem.”
Pol sedmih je bila strašansko nerodna ura. Zakaj? Ob pol sedmih se je pričel Night Rider (Michael Knight in njegov avto K.I.T.T.), kasneje, ko se je Night Rider izpel, je bil na vrsti MacGyver. Oboje na ORF 1 (domače Avstrija Ena) in kateregakoli od delov je bil greh izpustiti. Če je deklina šla od doma deset minut prej, ji ni koristilo, ker je morala čakati pri sosedu. Redko se je zgodilo, da bi do pol sedmih že podojili pomolzli. V najboljšem primeru je zamudila 10 minut nanizanke, v najslabšem primeru je ujela le zadnjih 5 do 7 minut 🙁
Potrebno je poudariti, da dileme glede tega, kdo bo šel po mleko, ni bilo. Deklina je bila edinka in je še vedno edinka. Če edincem ni potrebno deliti igrač z drugimi, tudi dela in opravkov ne morejo deliti z drugimi.
Ker deklinčika ni mogla deliti svoje obveznosti, je bila prisiljena razmišljati, kako bi skrajšala čas hoje po mleko, da ne bi zamudila preveč dogajanja v nanizanki. Nekajkrat je poskusila iti po mleko s kolesom, vendar so se skoraj vsi poskusi klavrno končali. Tako ali drugače je iz kanglice (plastične posode) steklo najmanj za kozarec mleka. Včasih je razlila celo kanglico. Verjetno ni potrebno pojasnjevati, da deklinina mama ni bila navdušena nad takšnimi izgubami. Kolo je bilo prepovedano odsvetovano.
Poskusila je z uvedbo bližnjice preko hriba. Ustaljena pot v hrib je bila asfaltirana, medtem ko je bila bližnjica travnata in polna blatnih pasti, še posebej v mokrem vremenu. Ko se je deklina nekajkrat zaporedoma vrgla na hrbet in po sebi polila celo kanglo mleka (1,5 do 2 litra), je bila tudi uporaba bližnjice prepovedana odsvetovana.
Žal je deklina od teh klavrnih poskusov naprej redno zamujala vsak drugi del nanizanke. Mama se sploh ni zavedala, kake duševne posledice bo to imelo za njeno hči. Hči še danes ne more preboleti, da ni videla, kako je MacGyver vsak drugi dan rešil svet, medtem ko je sama hodila po mleko.
Kruta je bila usoda nas (napol) kmečkih deklin…
Še slovarček za tiste, ki morebiti katere od pogovornih besed niste razumeli:
- pubec = fantič, fant
- deklina = deklica, dekle
- deklinčika = dekletce
- kangla = običajno nekoliko višja kovinska posoda, v kateri se je nosilo mleko
Jaz sem hodil po mleko vsak večer skozi Kunejovo šumo k teti Zefi. 🙂
Hehe, a vidiš, men pa ni bilo treba po mleko hoditi. Še napol kmečka deklina ni(si) bila, če še kravce ni blo pr bajt 😀
No, jst nisem gledala MayGyvera, sm mu bla pa nekaj let nazaj baje zlo podobna. Kar se frizure tiče 😆 No, ko sem tistemu, ki me je tako oklical, povedala da sem v marsičem tako dobra kot on, se je prenehalo
A veš kaj sem pa jst zamujala v otroštvu? Oz.. hjam, nekaj tednov recimo. Simpsonove! Ker je moj star ata bil zlo veren, sem si pač rekla da grem k cerkvenemu zboru. Glas sem sicer imela, posluha pa bore malo. Vaje so vedno bile takrat, ko so se predvajali Simpsonovi 😐 No, zadevo sem hitro rešila, saj sem se pojavila samo na eni maši v zboru, da me je star ata vidu, potem pa gasa dovom in nič več petja zame 😀
Domovoj, potem veš, kake psihične posledice lahko ima ubogo dete zaradi tega 😆
Zvita, a kure štejejo? Pa pujsi pri stari mami in krave pri stricu? 😆 Ah, pri Simpsonovih meni ni blo več treba po mleko hodit, smo ga začeli kar v trgovini kupovati, ker so sosedje prodali kravico… Dobra zborovska tehnika
In dobra MacGyverska tehnika 😆
Jaz sem bil mahnjen na “Space 1999”. Na srečo pri tem ni bilo nobenih mlečnih interferenc.
Najbližje neokrnjeni kmečki naravi pri obveznih obiskih bolj ali manj daljne žlahte. Od Jeruzalema do Polskave. Običajna bera : nabutan od icekov (če zgleda glupo prijazno , še ne pomeni da se bo igral s teboj, ko mu odpreš vrata) , poščipan v rit od enega zahrbtnega kozla in popikan od obadov takoj po kravjem stampedu. Ni mi bilo lahko
Hehehehe, iceki in baceki so res nesramno zavajajoče neumno prijazni, če jih gledaš od daleč 🙂 Mene so lovili petelini in purani, koz na srečo ni bilo okoli 🙂
Neurovore, sočustvujem s tabo. Res je, ni ti bilo lahko
Tudi domovoju ne, Zviti verjetno tudi ne, meni pa še manj 😆 Joj, kako smo mi ubogi 
Kure ne štejejo ne. Pa tud en pujs ne, niti mačka ali pEs, kaj šele pršice
Ne, ni nam lahko 😆
Aja, zakaj nisi objavi dala naslov: Ko je bog bil še mali pizdun 😆 😆
O porka pEsika 🙂 Pol pa res nisem niti napol-i-kmečka deklina 🙂 Pršice tudi ne štejejo?!? 😆
Pri nas se bolj pubec uporablja 😆 ‘Pizdun’ so licencirali Mi2 😆
Macgyver je bil car 😀 Škoda ker tega ne predvajajo več…
Jaz sem čist preveč mestni pubec 😀
Kanadčan, hm… mogoče bi nošenje smeti v kontejner štelo za “hojo po mleko”… Torej si “naš” 😆 Sploh ker navijaš za MacGyverja 😆
Soču stvujem!
Kot mlad pjeb semtudi samhodil pomléko nanezelóoddaljeno kme tijo. Nezelóoddaljeno. Nisem si cerza mujal no beni hpri ljublje nihna dalje vank, semi mélpapisano domi šljijo. Inpisana domi šljija + tema nidobre kómbi nacija (nacija, kise vózi skómbiji). Šezdajne mórem poza biti vse htisti hvampirjev inča róljnic terinu o stali hstvórov, vključno sčrnimi mačkami, kiso ska kale zdre vésna césto prédme inbi le e dine po šasti, kise jihje dalo pri jéti.
Inta kósmo šli. Ja zskanglico, vam pirji pav gósje mrédu zamano. Tjain na zaj.
Innese čudit, oče terinu mati, čevajin sinko nemara mléka. Onje hodil pónj inonje videl, ka kóga i znepo krite po sóde pijejo mački i nmuhe. ON!
Kobrowsky, krvosesna in kosmata zalega, ki te je spremljala pri hoji po mleko, ni dobra za nobeno nacijo, niti s za tisto, ki se ne vozi s kombiji 🙂 Moji sovragi, človekožerci in druge nesnage so se vedno skrivale pod posteljo, ko sem bosa stopala proti njej. Najraje so me te barabe pričakale, ko sem bila sama doma… Nič ti ne zavidam. Niti možno-jih-je-prijeti mačk ne, ki padajo z dreves kot gnile hruške z jablan, niti gosi v redu mleko-pijočih kreatur.
Škoda, da ne piješ mleka. Bi naredila mleko-fešto za nas in za vse naše prikazni, MacGyver bi pa ustvaril samoigralni bend, K.I.T.T. bi nam pel, dobra teta Zefa bi nam posodila mleko, Space 1999 bi prispeval igro luči iz vesolja in raznolikost, zvita pa bi nas lahko vse lepo usmerjala, da ne bi padli iz svojega konteksta 😉
Jojda negovorim, ka kósome raznepo šasti priča kavale védno, kosembil samdoma inbral kakšno groznoknjigo! Nisem mógel niti navécév miru!!! Tóda pa semimél noge nonsto pnakavču, pajemenda jasno.
Mléko papijem. Se daj. Ta krace mijepa pri skutilo. Mléko +
mačkapivka + muhe = skuta.
Pódo ko palnice jepa zglédala ta kóle:
1.) Opréti vrata o dnévnesobe
2.) Sehitro pognati izzavrat próti stikalu zaluč, kijeza njimi sténilo.
3.) Nadalje vati pótpo hódniku inpri žgati na slédnjoluč predko palnico.
4.) Prižgati luču ko palnici, vsto piti ino praviti svoje.
5.) Izsto piti izko palnice.
6.) Uga sniti lučko palniško.
7.) Uga sniti lučna malem hódniku i nsepo gnati próti ve likem.
8.) Uga sniti lučna ve likem hódniku insko čitiv osve tljeno dnévnosobo.
9.) Sko čiti nakavč inna dalje vati zbranjem grozneknjige, obdan spošastmi, kina sréčo na kavčne znajo.
Ne, nisem ži vélvgra ščini, ra zdalje sobile parko račne.
p.s.
Čese jepa glédala tele vizija, jebila luču dnévnisobi vgasnjena injebiló tréba pokavčih spla zitise dosti kala injopri žgati, koseje šlóvko palnico. Na zajgredé pasko čiti naprvikavč, uga snitiluč terna tópo kavčih steči natistikavč, ska térega jebil najlépiš ra zgledna TÉVÉ.
Tvoja pot do kopalnice je kot odisejada Zgubljenega v temi. Ne bi ti verjela, če ne bi sama imela svetlino-stikalnih ritualov takrat, nekoč. Prav si ukrepal z nogami na kavču, ker pošasti nemarne prežijo na trenutke neprevidnosti, ko pozabiš nanje, potem te pa povlečejo pod posteljo. Vendar… odkar vem za posebno skrivnost, se pošasti bojijo mene…
Oče mi je nekoč povedal skrivnost… Rekel je: “Draga moja hči, bati se moraš živih, ne mrtvih. Prikazni ni, strahov ni, ne boj se več.” In res. Od takrat me ni več (tako) strah hoditi ponoči naokoli, ker se bojim samo živih, nič več mrtvih in nič več prikazni. Za vsak slučaj, če bi se oče motil, žvižgam v temi in v roki stiskam svetilko. Žvižganje odganja morebitne duhove, s svetilko pa užgem po betici vsakega živega, ki bi se drznil pretvarjati, da je prikazen.
Doma bi vsakdo moral imeti osvetljena tla, da se prikazni, pošasti in nočne kreature ne bi imele kam skriti… in da otrok ne bi bilo nič več strah. Morda pa je bilo strah samo naju? 😕
Veš, kaj me plaši kot odraslo? Da nekateri odrasli nosijo prikazni in pošasti globoko v sebi. Ob lunini svetlobi, na točno določen dan, ob točno določeni uri lahko te pošasti vidiš, kako krotovičijo in motovilijo, zvijajo telo Nosilca in Prenašalca, renčijo in rezko zavijajo… Takrat se boj živih.
Takrat še žvižganje ne pomaga več, niti ne fiktivni super junaki. Takrat se srečaš z njimi, z demoni in meglicami zlobe, oborožen le s svetilko in svojim pogumom. Takrat se bojuješ na življenje in smrt. Takrat lahko sam postaneš demon, ali pa zmagaš.
Naj živi svetloba.
😀 imam vse dele knight riderja na disku, nwem kam nej dam 😀
pa ne da si ti tud gledala vse na ORF1 😀
Mislim, da še MacGyver sam ne bi zmogel kakšnega macgyverizma, ukrepa, manevra, da bi prišel pravočasno na predstavo o odrešenju sveta. 😀
Me je pa vedno fasciniralo, kako je lahko iz pralnega stroja naredil zrakoplov, iz žvečilke plastični eksploziv ali kaj podobnega.
A mi je bil potem kot Jack nekako bolj všeč. Jack bolj pristaja. Macgyverzmi pa tako ali tako ostanejo. 😀
@fittipaldi: tudi meni je bil kot Jack všeč 😀 Ne tako macgyverski, pa vseeno iznajdljiv, hkrati pa še duhovit 🙂 Joj, ko bi kakega srečala še v RL, bi ne imela nič proti 😀 Po možnosti temnolasega 😀 Če že lahko zbiram… 🙂