Pride kak dan, ki ga enostavno zagonimo (le v delovnem smislu) in tako dan zboli za zagonitisom. Ker se je moje jutro začelo dokaj pevsko iz čistega veselja nad neprisotnostjo smradu, je dan že nakazoval prve znake zagonitisa. Prav zares — znaki so kmalu prerasli v neobvladan izbruh. Nič hudega. Še vedno lahko rešim večer z dvojno mero merico dela. Bomo videli, je rekel slepi.
Zagonitis je hudo nalezljiv. Če ne boste dovolj pazljivi, se lahko naleze tudi vaš dan.
Ker je že Zvita ugotovila, da paše tu in tam vsaj malo grešiti (tudi s kakšnim manjšim za zagonitisom obolelim dnem), seveda ne bom obžalovala. Ne, niti slučajno. Saj je že Edith Piaf povedala, da ne obžaluje, zakaj bi potem jaz?! Non, je ne regrette rien.
uff, men je pa leto zbolelo za zagonitisom. še sam sm menda zbolel za njim 😳
le od koga si se nalezla 😳
deluje, kot najhujši virus se širi 😳 upam, da ne bo prišlo do najhujšega :fly:
Hm… kaj pa bi bilo tisto najhujše? 😆 nič ne bi delalo, vsi bi se samo imeli fajn 😀
Eh, kak dan zagonitisa ne škodi.
morfej, tvoje leto pa se bo tudi porihtalo — tako ali drugače!
Morfej, ni tvoje leto? 😕 Naj te potolažim, smo že v drugi polovici … 😆
Wasn’t me! 😳 Ok.. ste me dobil 😆