Dost mam. Odhajam. Zdaj za teden dni, potem pa za ves mesec. Moram razmisliti, če sploh hočem nazaj (ne če hočeš, baba smotana, moraš!! 😈 )…
Cambridgeshire… Sliši se kot kraj iz Gospodarja prstanov. Mamljivo… če ne bi potovala ravno z družbo RyanAir, ki je kot “kolnkišta”. Poceni, a še vedno kolnkišta 🙂 Oprema letala je skladna s to besedo, enako velja za udobje. Verjetno pilot in ko-pilot vsake pol ure vržeta v ogenj lopato premoga. Nič ne bomo stokali, poceni je poceni, samo da leti. Glede varnosti me trenutno še ne skrbi; ko me bo začelo, definitivno ne bom več letela z njimi 🙂
Spakirala sem že, vsaj večino. Jutri spakam še računalnik (bognedaj da pozabim usmernik; v zadnjem mesecu sem ga že dvakrat pozabila doma) in to je to. Odhajam v deželo Velikanov, jaz, majhna Guliverka. Novim dogodivščinam naproti. Ojoj, zdaj se pa počutim kot Hobit. Mala Guliverka iz rodu Hobitov 😆
Jutri, preden grem, pocartam še Nubo, pocmokam dragega, rečem mojim adijo in… off we go.
Srečno pot. Pa vseeno kakšno kartico napiš, da mo vedl, da si še živa. 😉
Čakam na slike iz Avstralije, nikar ne pozabi laptopa 🙂
RyanAir: The less said, the better (sploh ker sem ravno imel na zalogi neprecenljivo dobre štose na njihov račun, a nekako ne naredijo človeku dosti dobrega). 😀 Srečno!
@buba švabe: jaz bom dokončno tiho samo takrat, ko bom mrtva (ali brez interneta) 🙂
@volkec: Brez skrbi, ne bom pozabila računala, si bom naredila sto opomnikov 🙂 V deželo kengurujev grem šele zadnji dan februarja, prej ne bo nič s slikami…
@fittipaldi: ok, vidim da me razumeš 🙂 kak štos pa vseeno lahko napišeš.