Enkrat nekaj let nazaj (definitivno po letu 2000) nam je nek profesor razlagal, da imajo Eskimi vsaj sto različnih besed za sneg. Verjela sem. Danes pa preberem v knjigi iz leta 1994, da je bila vse skupaj ena velika nesrečna potegavščina oziroma zgodba, kako iz muhe nastane motorni zmaj doubledecker z ročno poslikavo in krmiljenjem s strani samega (že mrtvega) Rdečega Barona. Butasto do amena.
Začelo se je s Frančkom Boasom, ki je malce nerodno povedal, da Eskimi ne opisujejo npr. snega na tleh (žlumfrca?), padajočega snega, pršiča in snežnega zameta z besedami, ki bi izhajale iz istega besednega korena, npr. sneg, kot je to v angleščini. Potem se je našel bumbar, kasneje celo zelo pomemben bumbar, g. Whorf, ki je stvar zapisal malce po svoje, češ, da si Eskimi ne znajo niti zamisliti, da bi uporabljali eno samo besedo za vse vrste snega, za hec si je izmislil še tri nove besede. In potem se je začelo … citiranje, ponatisi, citiranje … končalo se je pri 400 besedah, ki bi jih naj Eskimi uporabljali za sneg. Svašta. 😆 Na tole nategavščino je med drugimi opozorila že Laura Martin daljnega 1986, kasneje (1991) je več prahu dvignil G.K. Pullum, ki je vsem povedal svoje, le na mojega profesorja je zgleda pozabil. 😆
Zdaj veste: če vam hoče kdo prodati eskimske snežne bučke, mu podelite medaljo generala generalizacije in ga preusmerite na ta blog.
Porkaduš pa taki generali. Rdeči Baron, hvala za demonstracijo, lahko greš nazaj počivati.
Teh generalizmov je v človeški zgodovini cel kup. Izkaže se, da zgodovina ni nič bolj prečiščena, kot se zdi z našim vsakdanjikom, ki je poln nasprotij, špekulacij in dvoumnosti. Zgodovina je sedanjost, na katero se je ulegel prah in se nam, večini ignorantskih butcev tega prahu ne da obrisati. Če bi ga, bi se namreč soočili z isto mero težav, kot jih imamo v sedanjosti, te pa izvirajo iz predstav, ki so preprosto napačne.
Naj podam nekaj primerov:
– Darwin teorije evolucije ni podal sam, ampak sta to storila skupaj z Wallacem. Wallace je poniknil v obskurnost zato, ker po skupni objavi teorije ni bil tako uspešen publicist, Darwin je kmalu po objavi izdal svojo slavno knjigo, ki je postala velika uspešnica, z njo pa Darwin tudi edini “lastnik” prvotne ideje. Še več, isto idejo so že pred Darwinom in Wallacem zagovarjali trije osamelci, ki so pač ostali to – osamelci.
– brata Wright nista bila prva, ki sta uspešno vzletela v motornem avionu. To je uspelo vrsti drugih uspešnih inženirjev, a ne dovolj uspešnih promotorjev. Saj se spomnite, brata Wright sta leta 1903 znala poskrbeti tudi za to, da so njun let posneli na filmski trak.
– Herny Ford ni bil tisti, ki je izumil tekoči trak, še več, niti ni bil tisti, ki je tako uspešno zasnoval avtomobilsko proizvodnjo, niti ni bil ta, ki si je izmislil revolucionarnih 5$ na dan za svoje delavce že v letu 1914. Vse to je bil rezultat sodelovanja z C. Haroldom Willisom.
– Napoleon. Ok, ja, Napoleon je bil s Korzike in ja, bil je Francoski cesar, ampak kdor ne pozna zgodbe človeka, ki je Napoleonu krojil usodo ves čas njegove nevihtne kariere, o Napoleonu in njegovem času ne ve veliko. Govorim o Talleyrandu, princu diplomatov, ki je preživel francosko revolucijo, Napoleona, ter še dolgo po tem, ko je svojega cesarja skupaj z zborom evropske aristo-demokracije poslal zgnit na Sv. Heleno.
Teh primerov je še cel kup in upravičena je domneva, da se pravzaprav vsa zgodovina kuje kot spopad idej, različnih pogledov ter interpretacije, ne le ob njihovem nastanku, ampak še dolgo po tem. (Nelep primer vojne idej je odnos med rdečimi in belimi v Sloveniji) Vprašanje je, ali je mogoče te ideje, te generalizme kljub zgodovinski distanci še vedno preobrniti in med ljudi zasidrati drugačno prepričanje. Ali se torej lahko zgodi tak pretres v razumevanju, kot so ga svoje čase povzročali recimo Galieleo, Newton in Einstein? Kaj pa če so tudi ti trije fantje le generalisti v tem, kar so trdili in jih bo morda nekoč nekdo vrgel s prestola? Sam sem prepričan, da ta čas in tudi človek, ki bo to storil, še pridejo. A kaj, ko bo tudi to le generalizem, eh.
Gregor, ja, na žalost jih je res veliko … mogoče pa celo na srečo, sicer mi ubogi človečki ne bi zmogli vsega sprocesirati. Enostavnost über alles, ali kako že pravijo.
Če pogledam na štorijo z Eskimi drugače: če včeraj ne bi brala knjige, bi Eskimi v moji glavi še naprej uporabljali vseh 100 besed za sneg. Glede na to, da so Eskimi v moji glavi le preslikava pravih Eskimov, le ideja, le koncept, ki živi in ki z dejanskimi ludeki nima nič, ni bilo neke hujše škode 😀 Smešno mi je le, ker ta profesor še naprej trobi eskimsko legendo, ker se mu zdi fajn, ne ker bi bil prepričan v njo.
Generali generalizmov morajo biti, da zadostijo človeški nečimrnosti in potrebi po lastninjenju “to je moj blog, to je bila moja ideja, to je moje poslanstvo, to je moj svet”. Vsi smo generali generalizmov, vsak zase in vsak po malo. Nekateri so vplivnejši ali pa le ob pravem času na napačnem mestu in ob napačnem času na pravem mestu, da se jih spremeni v legende in nategavščine.
Glede na to, da ne verjamem v določene stvari (npr. v fiziko, hehe), ja, so vsi zgoraj našteti generali generalizmov, ker vidijo svet kot skupek lastnih ali “sposojenih” enačb, kar pa svet vsekakor ni. No, zame že ne 😀
Tisti v senci, ki nimajo generalske medalje, tisti vidijo nad, pod in med enačbami in ne potrebujejo ovacij za to, da vejo, da imajo prav 🙂 Recimo.
Joj, kako sem zabluzila. Grem se aretirat. 😆
Ja. Fizika je zanimiva. Je pač eksakten približek naravnih procesov, oziroma s svojimi modeli poskuša simulirati resničnost. V prispodobi FB (finneganovega bdenja, ne facebooka :teeth: ) je lestev, po kateri poskušamo splezat v nebesa, a ponavadi plezamo predaleč in končamo bližje peklu. Je pa ta lestev zanimiva, kot so žičnice pri smučanju. Nič ni narobe z njimi, če si le zapomnimo, da zabava pride takrat, ko se z lestve spustimo, ne pa takrat, ko te lestve nočemo nikoli izpustiti.
A kaj drugega so potem simbolni sistemi, konec koncev tudi jezik, logika in percepcija? Niso to prav tako lestve? In vera? Morda ljubezen? Če dodam še upanje, pridem še do čustev, ki me sicer najbolj spominjajo na vreme znotraj nas. Kako torej sploh dojeti, opisati in soustvarjati svet?
Zame je odgovor preprost. Ni ga. Je. Je.
Simulacija resničnosti je še zmeraj samo simulacija resničnosti. Kje je čarovnija? 🙂 V moja nebesa se pleza po drevesu, ki še ni zraslo. 🙂 In to samo zato, ker lestev je že tam in ker je že tam, premami ljudi, da hočejo plezati dlje, višje, v višave Babilonskega stolpa. Še dobro da (še) ne smučam, ker bi se verjetno hotela nekje v zraku spustiti z žičnice oz. lestve 😆
Logika je hladna, jeklena, ostrih robov, simbolni sistemi so nekje vmes, jezik in percepcija pa sta mehka sistema, zabrisanih robov, tako kot vera in ljubezen — razen za tiste, ki verjamejo v dolar ali euro in ljubijo črno-belo (ali le ljubijo ali le sovražijo), za njih sta tudi vera in ljubezen hladni, logični, zbor pravil in aksiomov. Jezik je misteriozen, če se ga na tak način uporablja — kot preprogo, po kateri stopajo misli, kdaj pa kdaj katera izmed njih zaide s preproge, ali pa spet najde pot nazaj. Lahko pa je jezik tudi avto, avto s katerim prideš iz točke A v točko B, ne da bi vmes pozdravil kravico, zapazil pokošen travnik ali rumeno-zlato-zeleno žitno polje.
Odgovorov je več in noben ni pravi, pa tudi noben ni napačen. Vse nam je najbolj jasno takrat, ko tega ne znamo povedati 😀 Menda.
Mater. Ko sem prebral, je delček mene umrl. Kot resnica o Prešernovih figah.
MalikJC, vidim, da me razumeš 😀
Hm. Zdaj sem pa čisto šokirana – nekaj let sem živela v splošnem (očitno zaslepljenem?) prepričanju, da so Eskimi res tako romantično inovativni. Pfff.
Z mojega stališča pa je povsem vseeno, če imajo petsto besed ali pa samo eno. Lahko pa bi jih imeli, to zadostuje.
Ali jih res imajo ali ne… Hm, bi bil svet zaradi tega kaj drugačen? Bi bila Resnica kaj bližje? Je Resnica kaj bližje, če vemo? Sploh pa: ali *res* vemo?
Moraš pa priznati, da je enkratno, kako potem človeštvo razvije zanimive ideje še naprej. Pa bile resnične ali ne.
Včasih je čisto prav, da nas nasankajo, mogoče smo zaradi tega potem bolj živi, pozorni in ne kupujemo neumnosti vsepovprek.
piskec, hehe, saj maš prav — v bistvu je res baš vseeno kolko besed imajo in ne, ne moremo vedeti … če ne vprašamo 😉
Malo sem bila jezna, ker nekateri ljudje (aka moj profesor) kar pobirajo neke postružke informacij, jih sploh ne preverijo in potem prodajajo dalje kot absolutno resnico. To je lih tak, kot če bi jaz zdaj začela trditi, da so vsi blogerji blesavi, ker sem nekoč slišala o nekem blesavem blogerju, pardon blogerki 😆
Razvijanje idej — no, to je pozitiven stranski učinek, vsekakor. Najbolj fajn je razvijati ideje nekje ob pijači (alkoholni/nealkoholni), ko asociacije šibajo sem in tja in dobiš konglomerat znanstvene fantastike, smeha in uresničljivih zadev 🙂
Amen na zadnjo poved 😆