Pride dan, ko je potrebno odbiti novo bitko s starimi sovragi. Če imam dober dan, zmagam jaz, sicer zmagajo oni. Vroča kopel je odplaknila sivino misli, črna usedlina bo šla stran le z drgnjenjem. Jutri. Doma.
Naslednje vprašanje se mi motovili po glavi že dlje časa: če oseba kupi gel, ki je hkrati tudi šampon in na gel-šamponu piše, da so po uporabi lasje svetleči, a to pomeni tudi, da … eh, naslednje vprašanje 🙂
Še eno vprašanje: če nekdo zatrjuje, da vedno najprej(!) pomisli na druge in jih zmeraj(!) jemlje v obzir, nato pa dve uri potuje po enosmerni cesti egotripanja in vse, kar slišim je “jaz, jaz, jaz, jaz” … a je hudo narobe, če pomislim, da ima ta oseba popolnoma napačno predstavo o sebi? 😕
Potem seveda logično pridem na naslednjo modro misel: vse iluzije so kratkotrajne, ker njihovi izvajalci pozabijo plačati položnico za dovajanje energije (kakršnekoli že pač).
Ej, ampak (čisto) resno: hvala simpatičnemu neznancu, ki me je spremenil točno tisti trenutek, ko je bilo potrebno. Vrnil je zaupanje v čar somraka, ko vse krave postanejo črne in za dan vrnil lučke v oči. Okej, mogoče ne ravno lučke, so si pa oči vsekakor spočile. 😀 Ne si zdaj razbijat glave, nič od tega se ni zgodilo v Luxemburgu. 😉 Tule sem imela le čas razmisliti o vsem.
Nekaj o Luksemburgu enkrat v prihodnosti (sploh slikice), še prej pa vas bo dohitel tok besed v smeri ugajalne hendikepiranosti. Imejte se lepo, imejte se radi, imejte radi druge, ne objemajte kaktusov in ne sušite štirinožnih prijateljev v mikrovalovki. Zaljubljajte se v neznance, (ne) prijemajte neznanke (velja predvsem za moško populacijo) in vse ostalo, kar se pač da početi, medtem ko drvimo po cesti v smeri črne luknje pozabe.
Tako, (dobro) porabila plačan internetni čas. Grem naprej brat enega izmed “najlepših ljubezenskih dialogov”, Glattauerjev roman (berem ga v nemščini, prosim lepo) Gut gegen Nordwind. Aja, danes sem se že učila španščine. 😀 Nekje je treba začet. Portugalščina in francoščina sta že na seznamu.
To je to.
Neumno vprašanje, ampak vseeno. Kaj pa delaš tam gor v Luksemburgu?
Jaz pa ne bom spraševala, ampak odgovarjala na tvoja vprašanja v razmišljanju:
1. Gel-šampon: najbolj nenavadna kombinacija: kaj če daš vodo zraven, je šampon, če pa samo namažeš, pa je gel? v zadnjem primeru bi bili lasje svetleči … 😉
2. Ne, ni narobe, če to pomisliš, to smao pomeni, da vidiš ti stvari, ki jih oseba ne vidi, noče viet ali ne zmore videt. ampak to je njen problem, ne tvoj. 😈
3. eh, ni več vprašanj, škoda … 😳
No bom pa še sama razmišljala ob tvojem besedilu …
Npr 1. Ja, iluzije gredo v maloro, če se nič ne naredi(enkratno dejanje) in dela (ponavljajoča dejanja), da bi postale želje in uresničitve. Tako pač je tudi pri grizenju kruha. Če ga hočemo pojesti, moramo ugrizniti in gristi, pa še pogoltniti na koncu.
Npr 2. Prijemanje neznanke je lahko precej napačno, neprimerno in škodljivo, sploh če imate znanko, ki pozna to neznanko. lahko se zgodijo tragične posledice (ne)premišljenih dejanj znanke in neznanke. Tragične za prijemalca.
In hja, čakamo, da prideš nazaj …. čakamo, čakamo, čakamo ….
@Volk, bila sem na službenem potovanju 😀
@Uršula, hehe, zanimivi odgovori 😀 Misliš, če bi okopala pEsiko s tem gel-šamponom, da bi se ji dlaka svetila kot sonce ponoči? 😉 😀 Itak, da je osebin problem, samo pač … vprašati sem morala vseeno 😀
A bi še imela kako vprašanje? 😀 Mislim, da jih bom v naslednji objavi imela še več 🙂
Hehe, tragične za prijemalca praviš 😀 A je revež na intenzivni? Ker moji “reveži” so namreč vsi sparkirani (hehe, kako naključje — izbira te besede) v emocionalnem trugakempu 😀
Ni treba več čakati, sem že doma! 😉
sparkica je že doma, jupijada jupi ja
sparkica je že doma, jupija da da, aha
queres aprender portugues? boa.. se queres, posso eu ensinar-te algo 😉
@Uršula 😆
@ana Eu não compreendo :bumpy: :angel: