V povsem neprimernem psihofizičnem stadiju obkrožena s samimi poševnookimi tujci sliši vse slovensko. Piskanje in brenčanje v glavi se stopnjuje z vsako uro, ki jo prebedi.
Gej sreča geja, lezbijka sreča lezbijko in potem nastane Veliki pok, v katerem utripa celo mesto. Tresejo se šipe, tresejo se tla, ona pa zbira moči, da bi se iz stadija zavednosti spustila v nezavednost. Vsaka njena celica kliče “o, bog pomagaj”, vsak njen vdih je težek kot pokrov kamnitega vodnjaka. Basi ji razjedajo možgansko skorjo in skoznjo pronica nelagodje, ki ga je občutila ob pogledu na ščurka ob postelji. Zatolkla ga je, da ne bi ponoči požrl njenih sanj in nje same, kajti brez teh dveh komponent dvo-komponentni sistem, s katerim je zalepljeno njeno življenje, ona ni smiselna.
Svetloba prinese mir in svetloba prinese olajšanje. Ščurek je pozabljen, bazi so izzveneli. Ulice so se spraznile in ponovno napolnile z drsanjem metel in lomljenjem stekla. Drag-queens so se spravile v toplo v posteljo k svojim dragim, pripovedovati o preobrazbi metulja v lisico in lisice v mavrico. Vrvež se pripravlja, da bo primezel iz vsake mestne pore, ona pa brezizrazno sedi na postelji in čaka na trenutek. Odhod iz enodnevne kletke, v katero se je zaprla, je končno napočil.
Zanimivo. Vstala dovolj zgodaj in zapisala? 🙂
V bistvu sem prebedela celo noč, ker je bilo spanje praktično nemogoče. Mardi Gras je v Sydneyu eden največjih dogodkov. Parada istospolnih parov vseh starosti in množica ljudi, ki kar tako vpije, uživa ob glasbi in praznuje 🙂 Svašta. Ne vem zakaj, vendar si tega ne znam zamišljati pri nas… Sydney bom videla spet čez teden dni in upam, da ne bo tako psihedelična izkušnja, kot je bila za Mardi Gras.