Dan za Dvoraka in kaj ima to z biti in pismenostjo?

Pridem domov, odprem prenosnik, vpišem geslo… napačno geslo. Ponovim vajo. Še enkrat in še enkrat, preverim, če imam vključene samo velike črke (nimam)… A?

Zmedenost je zamenjalo spoznjanje, da sem v riti.  Na vlaku sem se igrala z Dvorakovo postavitvjo tipkovnice. Ko smo se približali postaji, na kateri izstopim, sem računalo zgolj poklopila, ne da bi tipkovnico preklopila nazaj. 😀 Pol pa vtipkaj geslo, ki je kombinacija črk in številk, če ne veš, kje je kaj! 🙄 Na koncu sem se znašla, hehe.

Do danes sem se ukvarjala zgolj z angleško in slovensko QWERTY/QWERTZ tipkovnico, ker nisem imela dobrega razloga, da bi raziskovala alternative. Včeraj sem prebrala knjigo Bit literacy polno uporabnih nasvetov, kako se spopasti s svetom bitov in nevarnostjo hoje po robu digitalne norosti. Avtor v knjigi omenja tudi Dvorakovo razporeditev tipk, ki je – vsaj za angleško pisoče – zapestjem veliko prijaznejša in v primerjavi s qwerty omogoča hitrejše tipkanje (ko se je enkrat navadiš). Knjigo definitivno priporočam vsem, ki imate preveč X (X:= mejlov, fotk, zmede na namizju, zmede na disku, zmede v digitalnem življenju). Mimogrede, verzija za Kindla je brezplačna! Olrajt! 🙂

Ker sem radovedna, sem se odločila malo eksperimentirati. Dvorakove razporeditve s slovenskimi črkami sicer nisem zasledila (vsaj ne za Maca), vendar čez dan tako ali tako večinoma pišem v angleščini. Kdor ne poskusi, ne ve 🙂 Nalepke že imam na tipkah, zdaj moram samo še vaditi.

Full disclosure: Te objave nisem napisala z Dvorakom, ker bi nanjo čakali… kak teden ali dva 😀

aoeusnth pozdrav 🙂